Četudi smo kupili telefon z Googlovim operacijskim sistemom Android, nismo obsojeni na tovarniško različico. Z malo truda ga lahko povsem legalno docela predrugačimo. Neuradnih različic operacijskih sistemov kar mrgoli, pri izboru pa smo odvisni le od priljubljenosti svojega telefona med razvijalci. Razlogi za to početje so mnogoteri: uradna različica ne ponuja dovolj, nastlana je s kramo in često zastarela.
Na številnih spletnih straneh moramo dokazati, da smo človek, ne robot. Razlogi so najrazličnejši, v glavnem pa gre za omejitve zlorab. Včasih smo v ta namen prepisovali popačene besede, danes pa pogosto zadostuje, da prepoznamo prometni znak na fotografiji ali da preprosto kliknemo napis Jaz nisem robot. Preizkus CAPTCHA je v dveh desetletjih naredil dolgo pot.
Letošnja evforija okoli kriptovalut je postregla še z eno tehnološko inovacijo, za katero ta hip ni čisto jasno, ali bo korenito spremenila financiranje spletnih vsebin ali pa gre za muho enodnevnico. Upravljavci spletnih strani so spoznali, da lahko za čas obiska izkoristijo procesorsko moč obiskovalca in si z njo narudarijo nekaj kriptovalut. Bomo v prihodnosti v zameno za dostop do spletnih vsebin prispevali procesorski čas?
Minuli mesec sem se hudoval na spletno banko N26, ki mi je izgubila plačilo računa za internet. Denar je z računa šel, švedski Com Hem pa ga ni našel. Poslal sem potrdilo o plačilu, misleč, da je zgodba s tem končana. Ni bila.
Razvoj tehnologije je omogočil, da imamo že po povsem dostopnih cenah na voljo najrazličnejše nadzorne kamere, s katerimi lahko nadziramo naše posestvo. Izbiramo lahko med pripravljenimi sistemi, pametnimi kamerami in povsem garažnimi (DIY) rešitvami. Poglejmo, na kaj moramo biti pozorni pri izbiri.
Nekateri napovedujejo, da bo veriženje blokov ali, s tujko, blockchain spremenilo svet, saj je to največja tehnološka inovacija zadnjih desetletij. Drugi opozarjajo, da so pričakovanja prevelika in da revolucije ne bo. Vsekakor je tehnologija razvpita, ker smo jo v praksi spoznali z bitcoinom, katerega vrednost letos podira rekorde, a v resnici je uporabnost bistveno širša.
Letos so svet obnorele kriptovalute. Čeprav je pionir bitcoin z nami že osmo leto in je v tem času dobil nemalo posnemovalcev, je šele letošnje leto mogoče označiti kot leto kriptovalut. Z njimi se ukvarjajo domala vsi, večina je z njimi letos skovala visoke dobičke, vseh pa so polna usta novih tehnologij, ki se skrivajo v ozadju. Gre za največjo finančno-tehnološko revolucijo ali prvo globalno piramidno shemo?
Tipičen uporabnik računalnika ima danes množico računov in profilov na različnih internetnih straneh in storitvah. Elektronski predal in profili v družabnih omrežjih so samo najočitnejši primeri, dodamo pa lahko še vsaj razne forume, oblačne hrambe podatkov, spletno bančništvo in trgovalne račune. Če želimo, jih lahko onesposobimo in pobrišemo. Kaj pa se zgodi z našimi podatki in premoženjem, ko umremo?
Nikoli nisem razumel, zakaj potrebuje denar nekaj ur, da skoči s Trga republike na Slovensko, letalsko vozovnico pa lahko takoj plačam z vnosom 16-mestne številke. Povedali so mi, da nisem edini na svetu in da neto poravnava v Sloveniji poteka vsaki dve uri. Razumem. Da so me iz podružnice na Tržaški poslali zapret račun na Njegoševo, ker sem ga bil tam odprl, pa ne razumem več. Doma tudi še hranim potrdilo o plačilu enega centa drugi banki, ker me je uslužbenka vestno poklicala, da že tri mesece dolgujem en cent in da bi bilo res neumno, če bi šel ta negativni dogodek v SISBON.
Na Kitajskem je mogoče kupiti vse. To zajema tudi všečke, klike, recenzije, prenose aplikacij in tako naprej. O cenah in pogojih se javno ne govori, vidni pa so rezultati te kitajske podjetnosti. Razvijalci aplikacij in iger za mobilne platforme jih uporabljajo, ker včasih druge možnosti za izpostavitev svojega dela skorajda nimajo.
