Računalniške igre so že zdavnaj prerasle okvire lahkotne zabave. Prav tako ne gre zgolj za industrijo, katere dobički se merijo v milijardah. Za številne posameznike je igranje računalniških iger postalo resen poklic. Ne manjka prvenstev, srečanj in tekmovanj, kjer se sodelujoče ekipe pomerijo in potegujejo za bogate nagrade. Prenose si ogleda več milijonov ljudi.
Orodja, s katerimi lahko pripravljamo lažne videoposnetke ljudi, so se razvila v visokotehnoloških podjetjih in raziskovalnih laboratorijih, a niso ostala zgolj tam. V internetu so dandanes dostopna že vsakomur, ki lahko z zelo malo znanja in truda v neprijetne in nespodobne situacije zmontira soseda ali predsednika.
Naslednji v dolgi vrsti standardov družine 802.11 ima oznako 802.11ax in naj bi uradno prispel sredi leta 2019. Toda že zdaj je znano, kaj ključnega nam bo prinesel – obljublja hitrosti do 10 Gb/s in boljši izkoristek spektralnega prostora. Prve naprave s podporo zanj so predstavili že jeseni.
V zadnjih tednih in mesecih je bila ena izmed najpogostejših kritik bitcoina, posredno pa tudi drugih sorodnih kriptovalut, velikanska poraba energije. Nekatere ocene so energijo, ki je potrebna za obratovanje omrežja bitcoina, primerjale s porabo energije celotne države Danske ali Irske. Hkrati smo lahko prebrali, da bitcoin za to, da izvede eno transakcijo, porabi tisočkrat več energije od omrežja Vise. Poskusimo oceniti, koliko energije je bitcoin res porabil v začetku tega leta.
V računalništvu se redko zgodi, da kakšna odkrita ranljivost pesti vse modele naprav, ki so izšli v zadnjih dveh desetletjih. Še redkeje se zgodi, da spremeni razmišljanje, zgradbo in način, kako računalnike izdelujemo in kako delujejo. V začetku januarja razkrite ranljivosti v modernih procesorjih so povzročile prav to. Novi procesorji ne bodo nikoli več takšni, kot so bili. Stari procesorji pa bodo počasnejši.
Številni izdelovalci strojne ali programske opreme so se že zapletli v škandale, marsikateri so epilog doživeli tudi na sodišču. Kolektivne tožbe so posebej priljubljene onkraj velike luže, kjer so tehnološke gigante doletele zaradi najrazličnejših napak, ranljivosti, goljufij in prevar. Minuli mesec odkrita dve desetletji stara razpoka v Intelovih procesorjih je zgolj zadnji v dolgi vrsti primerov. Osvetlili bomo najzanimivejše, najdrznejše ali najdražje škandale.
Eden izmed poklicev, ki utegne kmalu po poteh prižigalcev uličnih svetilk, je bralec in spiker. Računalniško sintetiziran glas je – tudi za slovenščino – danes že dovolj dober, da ga lahko uporabljajo slepi in slabovidni pri vsakdanjem delu, podjetja pa pri avtomatičnem posredovanju podatkov. V dokumentarne oddaje in na prireditve še ne zmore, a se bo gotovo kmalu prebil tudi tja. Najuspešnejši slovenski izdelek je eBralec.
Mobilni telefoni postajajo čedalje pametnejši in so eden izmed najbolj zapletenih tehničnih izdelkov na svetu, pomemben del pa ostaja konceptualno enak, kot so bile rimske čaše. Steklo, kljub neštetim izboljšavam in patentnim skrivnostim, ostaja načeloma enak material. Prozoren, amorfen, krhek. Alternativo obljublja eden najpogostejših elementov na Zemlji – ogljik.
Identiteta lastnikov denarnic bitcoinov je anonimna, a vse transakcije v omrežju so javne. Zlikovci, ki ukradejo bitcoine v vrednosti več milijonov evrov, kot se je 6. decembra zgodilo slovenskemu podjetju za rudarjenje kriptovalut v oblaku, NiceHash, puščajo za seboj trajno sled. Bitcoine morajo zato oprati. Na pomoč priskočijo mešalci, darknet in druge kriptovalute.
Slovensko podjetje NiceHash ponuja (je ponujalo?) platformo za rudarjenje različnih kriptovalut v oblaku, kjer lahko ponudimo svojo strojno opremo v zameno za plačilo v bitcoinih ali pa najamemo razpoložljivo računsko moč. Rudarjenje v oblaku se je izkazalo za zelo priljubljeno, saj ima NiceHash 750.000 uporabnikov po vsem svetu, ki jim je od leta 2014 po lastnih besedah izplačal bitcoine v vrednosti prek milijarde dolarjev.
