Ko se je pojavil internet, smo pričakovali mnogo. Bil je prvi sistem v zgodovini, ki je s sorazmerno nizkimi stroški omogočil stik s celotnim svetom brez posrednikov. Številne optimistične napovedi so se sesule v prah, a nekaj skupnostnih in odprtih projektov je danes močnejših kot kadarkoli. Dokazujejo, da se lahko človeštvo poveže v projektih, ki sledijo zgodnjim idealom in iz množic izvlečejo najbolj pozitivne lastnosti.
Bil sem med glasnimi nasprotniki kopičenja kartic v denarnici. Osebna izkaznica, zdravstvena kartica, vozniško dovoljenje, Urbana in plačilne kartice so le najnujnejše, k sreči pa jim je vsaj prvi dve že uspelo združiti. Pametni telefon je obljubil poenostavitev in res lahko nanj naložimo različne kartice zvestobe, Urbano, plačilne kartice (na primer v Google Pay). Teoretično bi lahko po Evropi potoval s telefonom in z osebno izkaznico, saj bodo tudi vozniška dovoljenja kmalu digitalizirana. Kaj bi torej lahko šlo narobe?
V današnji programski opremi mrgoli lukenj, ki jih proizvajalci bolj ali manj uspešno krpajo. A dokler tega ne storijo – in ne morejo, dokler za luknjo sploh ne vedo –, so ranljivosti lahko vredne tudi milijone. Trg prekupčevanja z varnostnimi ranljivostmi in orodji za njihovo izrabo je od romantičnih začetkov v zadnjem desetletju zrasel v velik posel, v katerem za zaveso sodelujejo akterjih najrazličnejših namenov. Skupni jezik pa so debele denarnice.
Zgodb o težavah s poceni brizgalnimi tiskalniki ne manjka. Packe pri tisku, nenadne odpovedi, mehanske težave, mašenje šob in glav ter pregovorno drage kartuše strašijo vsakega kupca brizgalnih tiskalnikov. Cene tiska so res astronomske, a zarot za tem ni, ker niso potrebne. Že brez njih proizvajalci zaslužijo dovolj.
Za nami je razburkano poletje, ki nam ni prizanašalo z neurji in drugimi vremenskimi ujmami. Letos smo se bržkone v nebo uzrli večkrat kot običajno, še pogosteje pa smo zrli v pametne telefone, ki že nekaj let prikazujejo vremenske napovedi v različnih aplikacijah. Kako delujejo in katero izbrati?
Kot vsakega projekta se je mogoče tudi digitalizacije lotiti napačno in v nasprotju z uveljavljenimi smernicami, kar ni le nenavadno, temveč tudi neučinkovito in za vse vpletene drago. Tak primer je letošnje poročanje podatkov o porabi energentov agenciji Spirit, ki je zagotovo informacijski fiasko leta.
Od avgustovskih poplav je minilo ravno toliko časa, da smo lahko pogledali nekaj statistike. Medtem ko je zunaj drla voda, so ljudje množično drli na splet. Med poplavami je internetni promet v celotni državi močno porasel, ljudje so spremljali novice, klicali znance in pošiljali sporočila. Internetna infrastruktura je naravno katastrofo in povečan promet prestala z odliko.
Leta drage telefonije v tujini so mi dovolj poškodovala možgane, da pred vsakim poletom ročno onemogočim prenos podatkov, potem pa se na destinaciji previdno povežem v omrežje in počakam na sms s cenami. V EU je to seveda nepotrebno, a rutina ni neumna. Rutine možgane razbremenijo.
Kurzor na prazni strani utripne dvakrat na minuto, kar vzbuja pri ljudeh zelo različne občutke, a za vse pomeni isto nalogo. To stran, morda še več njih, bo treba zapolniti z besedilom. S pravilnim, koherentnim, z enostavno berljivim besedilom. Vaja dela mojstra, temu pa pomaga kopica orodij, zaradi katerih je to početje danes lažje, kot je bilo nekoč.
Generativni modeli umetne inteligence so že dobro leto sposobni risati osupljive slike in si izmišljevati fotografije, za kar zadostujejo besedni opisi oziroma ukazi. Obstaja več orodij, njihovi rezultati pa segajo od klavrnih do profesionalnih stvaritev, odvisno od našega mojstrstva pri ubeseditvi ukazov. Medtem ko je v Silicijevi dolini iz tega nastal čisto nov poklic, si bomo mi ogledali osnove.
