To, da lahko telefone povežemo tudi s televizorjem, ni nič novega, to smo v Monitorju prvič počeli, ko smo preizkušali LGjev model Optimus 2x, se pravi pred letom in pol. Vendar zna napravica, ki smo jo preizkusili tokrat, to opraviti bolje.
Ko so septembra lani še zadnji ponudniki elektronskih komunikacij, ki poslujejo na maloprodajnih trgih, objavili svoja letna poročila za preteklo leto, je postalo še zadnjim dvomljivcem jasno, da je celotna panoga v globoki krizi. Operaterji se otepajo z izgubami, nimajo prave razvojne strategije in težko pridobivajo nova posojila. Čeprav so v preteklem letu zviševali cene storitev, je vprašljivo njihovo dolgoročno preživetje, če ne bo prišlo do združevanj ali če lastniki ne bodo zagotovili svežega kapitala. Težko pričakovanih kupcev pa ni od nikoder, saj je tudi do zdaj radodarnemu Telekomu Slovenije pošla sapa.
Na začetku tega desetletja so lastniki "odslovili" nekaj menedžerjev največjih evropskih telekomunikacijskih družb, ker so z brezglavimi nakupi pretirano zadolžili družbe, ki so jim bile zaupane v upravljanje in jih spravili v velike izgube. To so bili Ron Sommer (Deutsche Telekom AG), Peter Bonfield (British Telecom Group Plc), Paul Smits (nizozemski Royal KPN NV) in Michael Bon (France Telecom SA). Vse kaže, da se je nekaj let pozneje z nastopom uprave Bojana Dremlja scenarij nakupov za vsako ceno začel dogajati tudi v Telekomu Slovenije ...
Nova uprava Telekoma Slovenije pod vodstvom Ivice Kranjčevića, nekdanjega tehničnega direktorja Mobitela, potem direktorja Tuš Telekoma, potem direktorja in solastnika svetovalnega podjetja Vafer, skupini Telekom Slovenije napoveduje nujne in radikalne spremembe, saj samo lepotni popravki menda ne bodo več zadoščali. Kmalu, mogoče še letos, naj bi prišlo do združitve Telekoma in Mobitela, česar prejšnji upravi pod vodstvom Bojana Dremlja ni uspelo izvesti zaradi upora mobitelovcev.
Novo upravo Telekoma Slovenije, ki jo vodi Ivica Kranjčević, čaka še letos pet prednostnih projektov; nadaljevanje že pred leti začete reorganizacije celotne skupine, izboljšanje komunikacije z zaposlenimi in med njimi, premislek o naložbeni politiki na Balkanu, aktivno sodelovanje z regulatorjem (APEK) pri strategiji regulatorne politike in izboljšanje odnosov s konkurenčnimi operaterji na podlagi ustvarjalnega dialoga. Ker gre za obsežno tematiko, bomo drugi del obdelali v naslednji številki.
Prejšnji mesec je odjeknila novica, da je vlada na zahtevo resornega ministra Gregorja Golobiča s položaja razrešila direktorja Agencije za pošto in elektronske komunikacije (APEK) Tomaža Simoniča z očitkom, da naj bi pri podeljevanju frekvenc za omrežje UMTS družbi Tušmobil kršil zakon. Na njegovo mesto je bil do objave razpisa kot vršilec dolžnosti imenovan Dušan Schuster, sicer upokojenec, ki je do pred dvema letoma služboval v Mednarodni zvezi za telekomunikacije (ITU) v Ženevi, nekaj časa celo kot sekretar generalnega sekretariata. Prav kmalu bomo videli, ali bo novi direktor nadaljeval v glavnem uspešno zastavljeno politiko regulacije svojega predhodnika, ali pa jo bo moral na pritisk Telekomovih in Mobitelovih botrov spremeniti (predvsem pri razvezavi optične zanke).
Finska bo kot prva država na svetu zakonsko regulirala dostop do širokopasovnega interneta. Tako bodo morali finski telekomunikacijski operaterji do sredine prihodnjega leta vsem prebivalcem Finske zagotoviti dostop s hitrostjo vsaj 1 Mb/s, do leta 2015 pa naj bi se najnižja hitrost povečala na 100 megabitov na sekundo. V finskem ministrstvu za promet in telekomunikacije so namreč ugotovili, da je internet nekaj, brez česar človek v moderni družbi ne more živeti; podobno kot vsakdo potrebuje elektriko in vodo, potrebuje danes tudi internetno povezavo.
Potem ko smo v dveh letošnjih številkah komentirali dogodke na telekomunikacijskih trgih v letu 2008, lahko zdaj že naredimo bilanco za prvo polovico letošnjega leta, saj je Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) 10. septembra objavila poročilo do 30. junija 2009.
Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) je 6. aprila objavila letno poročilo za preteklo leto, ki smo ga v prejšnji številki uporabili pri analizi trendov na trgu širokopasovnega dostopa do interneta. Na tem trgu si konkurirajo tri tehnologije: širokopasovni dostop prek telefonskega omrežja (xDSL), širokopasovni dostop prek kabelskih omrežij (CATV) in širokopasovni dostop prek optičnega omrežja (FTTH). Tokrat bomo začeli s pregledom trga mobilne telefonije, pogledali pa bomo tudi nekatere druge trge. Ugotavljamo, da se trg klicnega dostopa do interneta vztrajno krči. To je razumljivo, ni pa tako razumljivo, zakaj trg brezžičnega dostopa do interneta (WiMax) ni zaživel. Nenavaden je tudi razvoj trga posredovanja televizijskih programov, kjer je Slovenija rekorder po uspešnosti internetne televizije.
Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) je 6. aprila objavila letno poročilo za preteklo leto, ki smo ga v prejšnji številki uporabili pri analizi trendov na trgu širokopasovnega dostopa do interneta.
