Intel inside, drugič
Že v prejšnji številki smo zapisali, da je Intel na področju telefonov v nekakšni zoni somraka, kjer ga nihče ne jemlje resno. Telefon, ki smo ga preizkusili tokrat, to trditev nekoliko relativizira, izniči pa še vedno ne.
Že v prejšnji številki smo zapisali, da je Intel na področju telefonov v nekakšni zoni somraka, kjer ga nihče ne jemlje resno. Telefon, ki smo ga preizkusili tokrat, to trditev nekoliko relativizira, izniči pa še vedno ne.
Vrhunski modeli prodajajo šibkejše in cenejše, je že pred časom ugotovila Nokia, ko je svet preplavila s svojimi poceni mobilnimi telefoni. Danes ji v tej usmeritvi sledi marsikdo, tudi GoPro, ki je od nedavna v delni lasti kitajskega Foxconna.
Področje, na katerem bi Microsoftu z Windows 8 dejansko lahko uspelo, so prenosniki, ki so lahko tudi tablice. Ali nasprotno. Saj veste, naprave, ki so videti kakor Asus Transformer, le da na njih tečejo prava Okna. S svojo združljivostjo za nazaj.
Da je vrag vzel šalo in da na trgu računalnikov ni več denarja, je jasno že kar nekaj časa. Tudi Intelu, ki je kar hitro opazil, da se mora usmeriti tudi v mobilne naprave, beri: pametne telefone. V roke smo dobili prvi resen poskus preboja na tem področju.
To, da lahko telefone povežemo tudi s televizorjem, ni nič novega, to smo v Monitorju prvič počeli, ko smo preizkušali LGjev model Optimus 2x, se pravi pred letom in pol. Vendar zna napravica, ki smo jo preizkusili tokrat, to opraviti bolje.
Ko so septembra lani še zadnji ponudniki elektronskih komunikacij, ki poslujejo na maloprodajnih trgih, objavili svoja letna poročila za preteklo leto, je postalo še zadnjim dvomljivcem jasno, da je celotna panoga v globoki krizi. Operaterji se otepajo z izgubami, nimajo prave razvojne strategije in težko pridobivajo nova posojila. Čeprav so v preteklem letu zviševali cene storitev, je vprašljivo njihovo dolgoročno preživetje, če ne bo prišlo do združevanj ali če lastniki ne bodo zagotovili svežega kapitala. Težko pričakovanih kupcev pa ni od nikoder, saj je tudi do zdaj radodarnemu Telekomu Slovenije pošla sapa.
Na začetku tega desetletja so lastniki "odslovili" nekaj menedžerjev največjih evropskih telekomunikacijskih družb, ker so z brezglavimi nakupi pretirano zadolžili družbe, ki so jim bile zaupane v upravljanje in jih spravili v velike izgube. To so bili Ron Sommer (Deutsche Telekom AG), Peter Bonfield (British Telecom Group Plc), Paul Smits (nizozemski Royal KPN NV) in Michael Bon (France Telecom SA). Vse kaže, da se je nekaj let pozneje z nastopom uprave Bojana Dremlja scenarij nakupov za vsako ceno začel dogajati tudi v Telekomu Slovenije ...
Nova uprava Telekoma Slovenije pod vodstvom Ivice Kranjčevića, nekdanjega tehničnega direktorja Mobitela, potem direktorja Tuš Telekoma, potem direktorja in solastnika svetovalnega podjetja Vafer, skupini Telekom Slovenije napoveduje nujne in radikalne spremembe, saj samo lepotni popravki menda ne bodo več zadoščali. Kmalu, mogoče še letos, naj bi prišlo do združitve Telekoma in Mobitela, česar prejšnji upravi pod vodstvom Bojana Dremlja ni uspelo izvesti zaradi upora mobitelovcev.
Novo upravo Telekoma Slovenije, ki jo vodi Ivica Kranjčević, čaka še letos pet prednostnih projektov; nadaljevanje že pred leti začete reorganizacije celotne skupine, izboljšanje komunikacije z zaposlenimi in med njimi, premislek o naložbeni politiki na Balkanu, aktivno sodelovanje z regulatorjem (APEK) pri strategiji regulatorne politike in izboljšanje odnosov s konkurenčnimi operaterji na podlagi ustvarjalnega dialoga. Ker gre za obsežno tematiko, bomo drugi del obdelali v naslednji številki.
Prejšnji mesec je odjeknila novica, da je vlada na zahtevo resornega ministra Gregorja Golobiča s položaja razrešila direktorja Agencije za pošto in elektronske komunikacije (APEK) Tomaža Simoniča z očitkom, da naj bi pri podeljevanju frekvenc za omrežje UMTS družbi Tušmobil kršil zakon. Na njegovo mesto je bil do objave razpisa kot vršilec dolžnosti imenovan Dušan Schuster, sicer upokojenec, ki je do pred dvema letoma služboval v Mednarodni zvezi za telekomunikacije (ITU) v Ženevi, nekaj časa celo kot sekretar generalnega sekretariata. Prav kmalu bomo videli, ali bo novi direktor nadaljeval v glavnem uspešno zastavljeno politiko regulacije svojega predhodnika, ali pa jo bo moral na pritisk Telekomovih in Mobitelovih botrov spremeniti (predvsem pri razvezavi optične zanke).