Med ultra lahkimi prenosnimi računalniki že dalj časa kraljujeta IBM in Toshiba, pa vendar take prenosnike izdelujejo vsi, ki kaj dajo na svojo podobo. Dell je že na Comdexu predstavil svoj novi adut v tem razredu - model x300, ki se v ZDA imenuje Inspiron, v Evropi pa Latitude.
Zgodovina se ponavlja in vedno večji diski so spet prehiteli razvijalce strojne opreme in operacijskih sistemov. Diske, večje od 128 GB (oz. 137 GB, če za en KB štejemo 1000 B namesto 1024), nekoliko starejši računalniki že med prebujanjem prepoznajo kot le 128 GB, enako pa trdijo tudi Okna.
Podatki v računalnikih in strežnikih so danes ključnega pomena. Prav zares - ob izgubi dovolj ključnih podatkov se svet, kot ga poznamo, dejansko lahko ustavi. Samo predstavljajte si, kaj bi se zgodilo ob izgubi državnih podatkov (podatki o davčnih zavezancih, zemljiške knjige ...), ob izgubi zavarovalniških podatkov ali morda celo ob izbrisu bančnih računov. In ker je računalniška tehnologija že v osnovi nezanesljiva (to v zadnjih letih ugotavljajo celo vozniki, ki jih vse bolj računalniško opremljeni avtomobili puščajo ob cesti), je varovanje teh podatkov absolutno pomembno.
V novejše ročne računalnike je vgrajen bluetooth. Z njim lahko te računalnike povežemo z ustreznimi telefoni GSM in s tem posredno v internet. Z bluetoothom pa lahko v osnovi počnemo tudi še kaj drugega. Morda pošiljamo datoteke ali pa kar nadzorujemo računalnik oz. program. Dva programa, ki smo ju preizkusili, omogočata natanko to.
Da so dnevi navadnim monitorjem s katodno cevjo šteti, smo zapisali že davno. Da je danes v računalniških prodajalnah že kar težko najti tak monitor, tudi. Še več - danes je že skorajda nesmiselno kupiti 15-palčni LCD, saj stanejo 17- in 18-palčni le nekoliko več in počasi postajajo t.i. "mainstream". Pomislek, ki ostaja, je le v nekoliko preveliki ločljivosti (1280 × 1024 pik) za poslovno rabo, ki jo nudijo 17-palčni modeli.
Takih, ki imamo speljan kabelski internet ali ADSL, je vedno več in nas bo kmalu gotovo še več (še posebej ob novi možnosti ADSL prek analogne telefonske povezave). In kaj počnemo s temi silnimi megabiti? Hitro deskamo, si izmenjujemo (tudi) velika elektronska sporočila, morda tudi nekoliko piratiziramo in si nalagamo glasbene in filmske datoteke. Izkoriščamo torej le en del širokopasovne ponudbe - hitrost. Kaj ko bi se poizkusili tudi v drugem delu - stalnem priklopu? Izkoristimo torej povezavo in računalnik za to, da bomo svetu ponujali svoje informacije, kakršnekoli že, prek spletnega strežnika. Računalniku stalni vklopi in izklopi tako ali tako bolj škodijo, kakor če ga imamo neprestano prižganega, tako da je edini minus stalno delujočega računalnika glasnost - če seveda nimamo modela, ki je opremljen s tišjimi hladilniki ali če nimamo posebne računalniške sobe.
Po oznaki sodeč bi morebiti pomislili, da je Nashuatecov model C7425dn le nekoliko hitrejši sorodnik C7417dn, ki smo ga tudi preizkusili v tej številki. Vendar to ne drži, saj je tiskalnik očitno narejen na precej drugačni tehnologiji.
Najmanjši Nashuatecov barvni laserski tiskalnik deli (vsaj tako je videti) tehnologijo z najhitrejšim modelom Dsc38U, ki smo ga preizkusili že pred časom. Na to kažeta hitrost, ki ni enaka za črno-beli in barvni tisk (21/17 strani na minuto - čeprav gre načeloma za enoprehodni model), in potrošni material. Kasete z barvilom so namreč enake - pravokotne, rumena posodica pa je bistveno večja od drugih (pričakovali bi sicer, da bo črna ...). Enaka je tudi ločljivost (1200 pik na palec), tu pa se podobnosti tudi končajo.
Kyocerin novi barvni laserski tiskalnik sodi med manjše modele. Če ne bi imel zajetne kasete za papir (do 500 listov), bi sodil celo med najmanjše. Namenjen je srednje zahtevnim delovnim okoljem in naj bi zmogel tiskati do 85.000 strani na mesec, s hitrostjo 24 strani na minuto.
"Pekel je zamrznil!", bi lahko vzkliknili ob pogledu na najnovejši Hewlett-Packardov šest-barvni foto tiskalnik Photosmart 8250 (nadomešča model 8450). Podjetje, ki nas je leta in leta prepričevalo, da za domačo uporabo tiskalniki z ločenimi barvnimi kartušami niso smiselni, je namreč naredilo prav to - tiskalnik z ločenimi kartušami! Še več, podjetje, ki je zatrjevalo, da je bolje v paketu z barvno kartušo zamenjati tudi tiskalno glavo, saj se sicer šobe na glavi zaradi obrabljenosti lahko začnejo mašiti (zato je bila pri njihovih brizgalnikih, razen pri poslovnih modelih, to vedno nedeljiva celota), je v novi model vgradilo tiskalne glave, ki sploh niso izmenljive! Edini potrošni material so torej majhne posodice z barvilom, enako kot že leta pri Epsonovih, Canonovih in Brotherjevih brizgalnikih).
