Trg potencialnih uporabnikov za prenosne tiskalnike ni ravno velik. Pa vendar tako Hewlett-Packard kot Canon ponujata tovrstne modele. Vsake toliko časa jih tudi obnovita in nadgradita. Canonov model i80 smo preizkusili lansko poletje (Monitor 7-8, 2005), letos je na vrsti njegov naslednik, Pixma iP90.
Longhorn, naslednja različica Oken, je bila najavljena že leta 2001, še preden je luč sveta uradno ugledal Windows XP. Na voljo naj bi bila leta 2004, "sedaj pa menda čisto zares" leta 2006; pod imenom Windows Vista. Takoj po uradnem poimenovanju je Microsoft razvojno različico beta 1 prepustil v preizkus razvijalcem in novinarjem. Preizkusili smo 32-bitno različico, čeprav je Vista na voljo tudi s 64-bitnimi ukazi.
O tem, da je treba za pridobitev priključka ADSL pri nas obvezno kupiti tudi priključek ISDN (in zakaj), je bilo prelitega že veliko črnila. Ostaja dejstvo, da je to bila tržna (in seveda monopolistična) poteza Telekoma, ki je s tako vezano prodajo financiral posodobitev svojega omrežja. Tehničnih razlogov za to namreč ni, saj lahko ADSL deluje tako prek navadnih (t.i. POTS) in ISDN priključkov, le naprave (modemi) morajo biti prilagojene enemu ali drugemu (t.i. ADSL modemi A so prilagojeni analogni telefoniji in zavzamejo večji frekvenčni pas in bi ob priklopu na ISDN omrežje povozili govorni del spektra). Kot kaže, bo septembra tega končno konec, že danes pa lahko tovrstno storitev kupimo pri SiOLu. Zakaj le pri SiOLu? Protekcija seveda, ki pa je tokrat povezana z denarjem in ne z znano Telekomovo birokracijo. Za kaj takega mora namreč ponudnik ADSL imeti v lasti lastne DSLAMe (dostopne točke za priklop uporabnikov ADSL), postavljeni pa morajo biti v kolokaciji v Telekomovih prostorih. SiOL to menda ima in to po vsej Sloveniji (kako jih je "kupil", je pa verjetno že druga zgodba).
Hewlett-Packard izdeluje tudi brizgalne tiskalnike, ki jih lahko priklopimo neposredno v omrežje - tako poslovne tiskalnike (Business Inkjet), že nekaj časa pa tudi cenejše modele. Nazadnje je bil tak Deskjet 6127, ki pa so ga pravkar umaknili s trga. Nadomestili so ga z Deskjetom 5850.
Izdelovalci logično prodajo največ tiskalnikov iz najnižjega cenovnega razreda, zato ne čudi, da je tam ponudba zelo pestra. Vsak izdelovalec ponuja več modelov, s katerimi želi kupce prepričati v nakup. To velja tudi za Epson, ki je na tem trgu že doslej nastopal z modeloma Stylus C42UX in C42Plus. Nedavno je ponudil še tretji model - Stylus C43UX, ponekod v Evropi znan tudi pod oznako C44UX.
Morda se zdi, da brizgalniki z vgrajenim zaslonom LCD in bralnikom pomnilnih kartic niso ravno zanimivi, pa vendar izdelovalci ponujajo vsaj po en tak model. Še več, nekateri so prvotne modele že nadomestili z drugimi in nadgradili. Za Hewlett-Packardom se je tega lotil tudi Canon.
Zakaj bi glasbo MP3 in filme DivX gledali in poslušali zgolj na računalniku, če pa jih lahko povežete z glasbenim in TV sistemom v dnevni sobi? Pri tem sta vam lahko v pomoč spodaj opisana izdelka.
Nekako smo že vajeni, da je večina brizgalnih tiskalnikov narejenih tako, da na zgornji strani vstavimo papir, med tiskanjem ga vlečejo navzdol skozi mehanizem, na koncu pa ga na sprednji strani izpljunejo. Sistem je dober zato, ker lahko tako vstavljamo tudi trši papir (npr. pisemske ovojnice), ki ne prenese pretiranega zvijanja. Po drugi strani je sistem slab, kajti papir moramo v podajalnik vstaviti šele tik pred tiskanjem in ga ne moremo za stalno pustiti v tiskalniku, ki bi bil s tem vedno pripravljen za tiskanje. Oziroma ga lahko, a večina podajalnikov je narejenih tako, da se tako vstavljen papir po nekaj dnevih ukrivi. To pomeni, da so tudi natisnjeni izdelki ukrivljeni.
Gre za tablični računalnik, ki je hkrati tudi zelo zmogljiv (ultra) lahki prenosnik; v eni točki vpet zaslon lahko namreč obrnemo in poveznemo čez tipkovnico (za pritrditev v tem položaju poskrbi inovativen zaklop) in tako prenosnik spremenimo v tablični računalnik. V tej obliki je primeren za občasne zapiske in skice na terenu (kot smo že pisali, je prepoznavanje pisave v Windows XP Tablet Edition pogojno uporabno le, če pišemo v angleščini), sicer pa ga lahko uporabljamo kot navaden prenosni računalnik.
Že kar nekaj časa sta svetova prenosnih in ročnih računalnikov ločena. Prvi so nekoliko večji, vanje je vgrajen "pravi" disk, večinoma "prava" Okna in nasploh so funkcionalno enako zmogljivi kakor namizni računalniki. Drugi so, nasprotno, majhne stvarce, ki sedejo v žep, nimajo mehanski delov, imajo bistveno večjo trajnost akumulatorja in se nekako trudijo, da bi bili funkcionalno podobni velikim računalnikom (nameščeni pisarniški programi), toda očitno je, da to niso in nikoli ne bodo v popolnosti.
