Kariera Steva Jobsa pri Applu je doživela vzpon in padec. Mož, ki je poskrbel za več izjemnih izdelkov družbe, je namreč veliko tvegal, to pa ni bilo všeč delničarjem in upravi. Jobs je tako leta 1985 zapustil Apple in se po nekaj mesecih »iskanja« samega sebe odločil, da se vendarle vrne v računalniško industrijo. Z lastnim vložkom 7 milijonov (takratnih!) dolarjev je ustanovil novo podjetje NeXT Inc. in se skušal znova dokazati širnemu svetu.
Leto 2014 se je komaj dobro prevesilo v drugo polovico, pa je nekaj že jasno. Toliko digitalnih nevarnosti, kot jih danes meri na naše podatke in digitalno identiteto, še ni bilo. Bančni trojanci, mobilne grožnje in programi, ki nam kriptirajo datoteke in zahtevajo odkupnino, sejejo upravičen strah med uporabniki.
Intel je junija predstavil osveženo družino procesorjev, ki sliši na tovarniško ime »Haswell Refresh«. Spremembe na površju niso prav velike, večina modelov je poleg nove številčne oznake pridobila 100 MHz višji delovni takt in je tako od dva do tri odstotke hitrejša od predhodnikov. Mi pa smo med njimi našli tudi procesor, ki se zdi idealna izbira za novodobni računalnik. Je zmogljiv in obenem nadvse varčen.
Pametni televizorji ponujajo vse bogatejši nabor vsebin. Te so uporabnikom dostopne ob povezavi televizorja v svetovni splet, dosežemo pa jih podobno kot s pametnih telefonov – ob pomoči v televizor nameščenih aplikacij. S pomembno razliko: zaslon sodobnega televizorja je tako velik, da lahko dejansko postreže s pristnimi užitki ob ogledu video in drugih vsebin.
V časih, ko je vse več ljudi prisiljenih gledati na življenje skozi denarnico, je dobro vedeti, da je kup stvari v računalništvu brezplačnih. To še posebej velja za programsko opremo, kjer se skušajo avtorji in razvijalci dokazati s svojimi zamislimi, temu pa sledijo celo nekatera podjetja. Pripravili smo seznam skoraj sto zelo uporabnih programov za okolje operacijskega sistema Microsoft Windows, ki so za povrh še brezplačni.
Čeprav smo na prejšnjih straneh jasno razložili, kako je mogoče s sistemom Windows XP vztrajati še leto ali tri, pa vendarle menimo, da je tudi za uporabnike dobrodošlo, če presedlajo na katero izmed sodobnejših različic okenskega operacijskega sistema ali celo v svet linuxnih distribucij. V nadaljevanju smo si ogledali nekaj scenarijev, kako presedlati na novejši sistem in izboljšati svojo uporabniško izkušnjo.
Microsoft je aprila opustil uradno podporo operacijskemu sistemu Windows XP, ki je sicer luč sveta ugledal že daljnega leta 2001. Kljub spoštljivi starosti pa omenjeni sistem še vedno uporablja slaba tretjina vseh računalnikov v gospodinjstvih, presenetljivo visok je njegov delež tudi v poslovnih okoljih. V nadaljevanju si bomo ogledali, kako svojemu zaupanja vrednemu računalniku z Windows XP vdihniti še kakšno leto življenja.
Verjeli ali ne, povpraševanje po zmogljivih grafičnih karticah so bolj kot odlične računalniške igre v zadnjem letu spodbujale kriptovalute (npr. Bitcoin). Njihovo računanje je namreč zelo zahtevno, v praksi pa ga precej bolje kot osrednji opravljajo grafični procesorji. Izdelovalci na trenutke niti približno niso dohitevali povpraševanja, zato smo nekatere grafične kartice preizkusili šele to pomlad.
Poplavi pogonov SSD kar ni videti konca, saj izdelovalci še naprej pridno predstavljajo vedno nove modele, ki so še kanček hitrejši ali zmogljivejši od predhodnikov. Razlike pa so, relativno gledano, vedno manjše.
Analogno se umika digitalnemu. Obdani z zasloni, občutljivimi za dotik, in računalniki ter računalniki v malem, smo postali že prav razvajeni uporabniki digitalnih vsebin. Analogne vsebine, podane na papirju, se nam zdijo bistveno manj uporabne, saj jih ne moremo v hipu obdelati, popraviti in/ali poslati prijateljem ali sodelavcem. In tu stopijo na prizorišče rešitve, ki znajo vsebine na papirju učinkovito digitalizirati in zajeti v tokokrog digitalne dokumentacije.
