Živimo v časih, ko mora vedno več ljudi opravljati nakupe racionalno, če ne želi zaiti v finančne škripce, zato se krepi tudi ponudba povprečnemu žepu dostopnejših računalniških komponent. V Monitorjev laboratorij je prispela AMDjeva nova platforma AM1, ki obljublja polnokrvne osebne računalnike, ki stanejo vsega tam okrog dvesto evrov.
Ime Atari je bilo četrt stoletja tesno povezano z igrami, skupaj z industrijo video iger pa je praktično vsako desetletje doživljalo izjemne vzpone in padce. Čeprav gre za nekdanjega giganta iz sveta iger, je podjetje kar petnajst let izdelovalo tudi računalnike.
Uporabniki večino časa brezskrbno brskamo po spletu, odpravimo se, kamor želimo in kadar želimo, in to počnemo (skorajda) brezplačno. Tu in tam pa naletimo na navidezni zid, ki nam onemogoča doseči cilj ali pa od nas zahteva, da zanj uporabimo točno določeno pot. Tako se v spletu znajde vrsta manjših in večjih ovir, ki skazijo našo uporabniško izkušnjo. V tokratnih nasvetih si bomo zato ogledali, kako si povrnemo digitalno svobodo, ki nam jo morebiti omejujejo določene spletne strani, storitve ali aplikacije.
Za podjetjem OCZ Technology so burni meseci in pred njim tudi. Najprej je podjetje objavilo stečaj, nato pa še prevzem s strani Toshibe. Nič ne de, verjamemo, da bodo Japonci prepoznavno blagovno znamko ohranili tudi v prihodnje, saj jim bo močno v pomoč pri prodaji pogonov SSD. In za prodajo se, vsaj sodeč po zadnjem preizkušenem modelu – Vector 150, res ni bati.
Podjetja Polaroid ni treba posebej predstavljati. Njegov legendarni ustanovitelj, genialni Edwin Land, je s svojim izumom polariziranih stekel, ki so odpravila bleščanje, poskrbel, da je vsa znanstvena sfera spremenila svoje razmišljanje o obnašanju svetlobe. Na njegovih inovacijah je podjetje uspevalo kar pol stoletja.
Različne aplikacije in dodatki/razširitve spletnih brskalnikov, še posebno na mobilnih napravah, nas še pred namestitvijo sprašujejo, ali se strinjamo z dovoljenji, ki jih želijo od nas. Večina uporabnikov brez razmišljanja potrdi izbiro, ne da bi prebrala, s čim se pravzaprav strinja. Preverili smo, kakšna dovoljenja pravzaprav želijo od nas bolj razširjene aplikacije in kako jih pri tem »vohunskem« početju omejiti.
Številni uporabniki zmotno menijo, da so procesorji v mobilnih napravah podobno zmogljivi kot tisti v osebnih računalnikih. Toda še zdaleč ni tako, saj so zaradi potrebe po varčevanju električne energije tudi zmogljivosti znatno nižje.
Da je prav vsak procesor mogoče gnati višje od delovnih taktov, ki mu jih je namenil izdelovalec, ni nobena skrivnost. Zato smo preverili, koliko rezerve pravzaprav premorejo sodobni procesorji. Z nekaj potrpljenja namreč iz njih lahko iztisnemo še marsikateri atom zmogljivosti.
Dobrega računalniškega sistema ne zagotavlja le hiter procesor, temveč zanj poskrbi predvsem osnovna plošča. Nanjo namreč vgradimo in povežemo vse komponente, zato pri nakupu t. i. temeljnega kamna sistema ne gre pretirano varčevati. Sodobne osnovne plošče postajajo prava umetniška dela, zato nas ne preseneča, da cene nekaterih primerkov presegajo cene samih procesorjev.
Da so procesorji za osebne računalnike danes (in že od nekdaj) razdeljeni na dva tabora, verjetno ni treba posebej razlagati. Intelu pripada daleč največji del pogače, preostalo je zapolnilo podjetje AMD.
