Prezgodaj bi bilo sicer trditi, da se videokasete dokončno poslavljajo, a vse več je videokamer, ki video shranjujejo na plošče DVD, pomnilniške kartice in v zadnjem čase tudi na (računalniške) diske. Preizkusili smo dva JVCjeva modela, GZ-MC500, ki snema na mikrodiske, in GZ-MG70 z vgrajenim 30 GB diskom.
Microsoftova Okna so nedavno praznovala 20. rojstni dan. To je v svetu računalništva že kar častitljiva starost in primeren povod za to, da si v zgodovinski rubriki ogledamo, kako so nastali in se razvijali grafični uporabniški vmesniki.
Vseobsegajoča ponudba internetnih trgovin je, skupaj s prednostmi digitalnega načina razširjanja nekaterih dobrin, v naše življenje vnesla že marsikatero spremembo, a tako trgovci kot uporabniki se šele učimo prav izkoriščati številne prednosti digitalne dobe.
Dolgo časa je veljalo, da je digitalni zum na fotoaparatu najbolje kar takoj izklopiti, da bi fotografa ne spravljal v nepotrebno skušnjavo. A časi se spreminjajo in odkar imajo tudi fotoaparati, namenjeni manj zahtevnim ljubiteljem, tipala s sedmimi ali osmimi megapikami, se marsikdo sprašuje, ali digitalni zum morda vendarle ni tako zelo odveč.
V Monitorju se sicer z računalniškimi igrami ne ukvarjamo, a ker so že od vsega začetka tako rekoč neločljiv spremljevalec računalništva, dandanes pa pogosto celo eden izmed poglavitnih razlogov za nakup čedalje zmogljivejše računalniške opreme, se spodobi, da si ogledamo, kako se je vse skupaj začelo.
Odkar sem, kmalu zatem, ko sem se naučil brati, nekaj sto metrov od doma odkril knjižnico, čutim do ustanov, v katerih hranijo zbrano znanje in domišljijo človeštva, nekakšno mešanico spoštovanja in navdušenja, do spletnih knjižnic z e-knjigami pa še malce večjo. O njih sem na teh straneh sicer že pisal, a me je nekaj nedavnih dogodkov napeljalo k temu, da bom tudi tokrat.
Saj ne, da bi novih in zanimivih programov ne bilo več, a ker že vrabčki čivkajo, da razvoj programske opreme čedalje bolj zaostaja za procesorji, diski in kar je še druge računalniške železnine, smo se odločili, da se ozremo v preteklost in si ogledamo, kako so nastali in se razvijali nekateri najpogosteje uporabljani programi. Začeli bomo z urejevalniki besedil, v naslednjih mesecih pa bodo prišli na vrsto še spletni brskalniki, elektronske preglednice, računalniške igre ...
V dnevni sobi oziroma domačem kinu imamo lahko tudi prenosni računalnik in da bi videli, kako se izkaže v tej zanj nekoliko nenavadni vlogi, smo enega ustrezno opremili in preizkusili.
Google Earth je zaenkrat predvsem zelo natančen atlas sveta, možnosti, ki jih odpira, pa so tako rekoč neomejene. Marsikatera sicer še meji na znanstveno-fantastiko, a je verjetno samo vprašanje časa, kdaj bo Googlova Zemlja postala grafični vmesnik do digitalne vsebine sveta.
Digitalni replikator iz naslova seveda ni resnična naprava, ampak prispodoba za lastnost digitalne tehnologije, ki omogoča tisto, kar se je še pred nekaj desetletji zdela čista znanstvena fantastika - podvojevanje izdelkov s povsem zanemarljivimi materialnimi stroški.
