V prejšnji številki smo ugotovili, da se ploski televizorji zaradi večje ločljivosti in digitalne narave svojih zaslonov precej bolje znajdejo v navezi z računalnikom in so pravzaprav eden od vzrokov, da se peceji čedalje pogosteje naseljujejo tudi v dnevnih sobah. A teorija je eno, resnično življenje pa pogosto nekaj drugega, zato smo se odločili, da preizkusimo nekaj televizorjev LCD in si od blizu ogledamo, kakšne so razlike med njimi.
Po več kot pol stoletja smo se končno začeli poslavljati od standarda PAL in televizija je, osvobojena njegovih spon, začela z veliko žlico zajemati dosežke sodobne tehnologije. Spremembe lahko opazujemo tako rekoč vsepovsod in zdi se, da že čez nekaj let od televizije, kakršno poznamo danes, ne bo ostalo tako rekoč nič.
V času, ko vladajo "empetriji", dobre stare vinilne plošče sicer uporabljajo samo še didžeji in najbolj zagrizeni avdiofili, a marsikdo ima doma večjo ali manjšo zbirko plošč, kaset ali celo magnetofonskih trakov, ki jih lahko rešimo pred pozabo z digitalizacijo.
Računalnik v dnevni sobi namesto na računalniški monitor največkrat priključimo na televizor. V nadaljevanki o domačem peceju smo že večkrat omenili, da je klasični televizor s katodno cevjo zaradi omejene ločljivosti in prepletene slike le pogojno uporaben za prikaz računalniške slike. A klasičnim televizorjem so šteti dnevi, saj so televizorji s plazemskimi zasloni in zasloni LCD čedalje cenejši.
Razvoj računalniškega šaha ima zanimivo in pestro zgodovino, tesno prepleteno z razvojem računalništva. Bil je vzpodbuda za raziskovalce in inženirje, pa tudi nekakšno merilo za zmogljivost računalnika za vse tiste, ki jim megaherci in gigaflopi niso veliko pomenili. Čim bolje je znal računalnik igrati šah, tem zmogljivejši je bil.
Sliši se sicer hudo klišejsko, a ko sem pred desetimi leti takrat še precej zelen računalniški pisec zbral pogum in glavnega urednika Sama Kuščerja vprašal, ali bi morda lahko napisal prispevek za mnenjske strani, mi niti na kraj pameti ni padlo, da bom na njih, ne da bi izpustil eno samo številko, vztrajal celih deset let.
Naša domača Adria sicer ne sodi med poceni letalske družbe, a jo čedalje ostrejša konkurenca sili v zniževanje cen, zato se, preden se dokončno odločite, splača pogledati tudi na njeno spletno stran. Prav lahko se zgodi, da boste naleteli na ugodno priložnost in, recimo, v Amsterdam ali London odleteli ceneje kakor s katerim od sicer cenejših tekmecev.
Osebni računalnik za domači kino praviloma uporabljamo udobno zavaljeni v fotelj ali leže na kavču v dnevni sobi in klasična miška in tipkovnica se tam ne znajdeta najbolje. Za upravljanje potrebujemo tak ali drugačen daljinski krmilnik in tokrat si bomo ogledali, s kakšnimi vse lahko upravljamo HTPC.
15. januarja je prosta spletna enciklopedija Wikipedija praznovala peti rojstni dan. V tem kratkem času ji je uspelo po obsegu prehiteti in po kakovosti skoraj dohiteti enciklopedijo Britannico z več kot dvestoletno tradicijo. A nekatere afere Wikipediji v zadnjem času načenjajo ugled in utegne se zgoditi, da bo postala žrtev lastne velikosti in odprtosti.
Zvočniki sicer že dolgo sodijo k osnovni opremi vsakega osebnega računalnika, a jim marsikdo ne nameni prav veliko pozornosti in se zadovolji s cenenimi plastičnimi modeli, ki si komaj zaslužijo naziv zvočnik. A to seveda ne pomeni, da računalnika ne moremo opremiti s spodobnimi zvočniki in z njimi uživati v dobri glasbi.
