Čeprav danes virtualizacijo pripisujemo predvsem področju strežnikov in profesionalni rabi, se utegne to v prihodnjih letih močno spremeniti. Prav lahko se zgodi, da bodo virtualizirani programi postali temeljni način posredovanja novih rešitev in storitev uporabnikom tako v poslovnem kot domačem okolju. Na drugi strani pa nekako vsi verjamemo, da je prihodnost predvsem v programski opremi kot (spletnih) storitvah. Katera smer bo torej prevladala?
Le slaba dva tedna je trajalo, da je hekerjem uspelo prelisičiti najnovejši Microsoftov sistem za aktivacijo novega operacijskega sistema Windows Vista, za katerega so ponosno trdili, da bo preprečil piratiziranje. Poslovne različice programa namreč lahko uporabljajo posebno storitev Key Management System (KMS) v enem od strežnikov v podjetju, prek katerega se avtorizirajo računalniki v omrežju. Po internetu pa je že začel krožiti lažni strežnik KMS v obliki slike Vmware, ki opravi isti korak, a brez vednosti Microsofta. Zlom zaščite pa ni popoln, saj bodo uporabniki morali postopek ponoviti vsakih šest mesecev, drugače bo sistem Windows Vista domala nehal delovati. Kljub temu to postavlja pod vprašaj Microsoftovo tehnologijo, ki naj bi preprečevala take zlorabe, in je še en dokaz, da iznajdljivosti hekerjev ni meja.
Microsoft in Novell sta novembra nekoliko presenetljivo sklenila sporazum o sodelovanju, s katerim naj bi Linux približali okolju Windows in nasprotno. Poteza je požela precejšnje odobravanje, vendar je bila deležna tudi dokaj ostrih komentarjev, zlasti iz tabora zagovornikov odprte kode. Ali gre za resnično otoplitev Microsoftovih stališč do Linuxa ali bolj za dobro premišljeno taktično potezo, ki bo na področje odprte kode vnesla zmedo in razdor?
Zadnje novice iz Japonske govorijo o tem, da bo konec leta 2007 morda vendarle konec nesmiselnega tekmovanja med konkurenčnima zapisoma blu-ray in HD-DVD, čeprav posredno. NEC, Broadcom in STMicroelectronics že razvijajo vezje, ki bo po napovedih znalo prebirati zapise tako na ploščah blu-ray kot HD-DVD v isti napravi. Poglavitna ovira so predvsem različni algoritmi stiskanja in standardi za nadzor digitalnih vsebin, a bodo spretni inženirji to, kot kaže, presegli. Še vedno pa ostaja vprašanje, ali bomo podobno združljivost dosegli tudi na strani zapisovanja in kdaj. Če bi sodili na podlagi zgodovine razvoja standarda DVD (spomnite se časov z dilemo +RW ali -RW), je najbrž tudi to le še vprašanje časa.
Sonyjeva afera z akumulatorji dobiva vsak dan nove razsežnosti. To, kar se je začelo z vpoklicem akumulatorjev za prenosnike družb Dell in Apple, se je nadaljevalo še z družbami Lenovo, Toshiba, Fujitsu in Fujitsu Siemens, Hitachi, Sharp in izdelki družbe Sony. Do tega trenutka med večjimi izdelovalci le Hewlett-Packard ni napovedal vpoklica za svoje izdelke. Ostaja še odprto vprašanje, kaj v svoje izdelke vgrajujejo tajvanski, korejski in kitajski izdelovalci in ali imajo pogum in odgovornost za podoben korak. Ko sem se lotil pisanja tega prispevka, je bilo po svetu vpoklicanih že več kot 7 milijonov akumulatorjev. Analitiki napovedujejo, da bo končna številka zagotovo višja od 10 milijonov. Škoda za Sony je velikanska - po nekaterih ocenah že presega pol milijarde dolarjev, če ne upoštevamo morebitnih odškodninskih zahtevkov, ki jih nekateri že napovedujejo. Ob tem pa strokovna javnost meni, da bo pravo posledico Sony utrpel šele čez čas, saj izdelovalci kratkoročno nimajo zadosti alternativnih virov, zato prehod na druge izdelovalce ne bo trenuten. Največ bosta pridobila poglavitna tekmeca - Sanyo in Panasonic, za Sony pa celo ugibajo, da se bo po koncu afere morda celo umaknil s področja akumulatorjev.
Zasvojenost je hecna stvar. Strokovna definicija pravi, da je to kronična motnja, ki je posledica genskih, bioloških, socialnih in drugih vplivov. Zanjo je značilen ponavljajoč se vzorec vedenja, kljub jasnim dokazom, da gre za iracionalno vedenje. Seveda ponavadi najprej pomislimo na nedovoljene substance, toda prepričan sem, da gre vse bolj tudi za navdušenje nad najrazličnejšimi elektronskimi napravicami.
Zdi se, da v današnjih časih skoraj ni računalniškega programa, ki ne bi imel tudi svojega brezplačnega ustreznika. Od operacijskega sistema prek pisarniških programov do programov za rabo doma. V poplavi odprtokodnih, zaprtokodnih, brezplačnih in skupnih programov se na prvi pogled zdi, da lahko vsakdo najde brezplačni izdelek, ki povsem zadostuje za vsakdanjo rabo. Toda v praksi pogosto ni vse zlato, kar se sveti.
V silicijevi dolini morda nastaja nov strateški pakt. Eric Schmidt, sicer direktor družbe Google, je nedavno vstopil v upravni svet družbe Apple, v katerem bo imel priložnost tesno sodelovati s Stevom Jobsom. Čeprav taka imenovanja v računalniški industriji niso redkost, mnogi poudarjajo, da poteza ni kar tako in ima cilj, a ta seveda javnosti ni znan. Schmidt je zelo vesel, da bo lahko sodeloval pri nadaljnjem ustvarjalnem razvoju, ki ga pooseblja Apple, nekateri pa že menijo, da je to zelena luč za morebitno sodelovanje med družbama. Tak pakt bi bil vsekakor zelo resna alternativa Microsoftu, saj sta že danes oba ponudnika vse resnejša alternativa gigantu iz Redmonda.
Virtualizacija operacijskih sistemov se je v zadnjih dveh letih spremenila iz tehnološke eksotike v eno najbolj vročih razvojnih usmeritev ta hip. Videti je, da so že zelo blizu časi, ko si ne bomo več mogli predstavljati strežnika brez možnosti take ali drugačne virtualizacije, saj so prednosti več kot očitne. Tam, kjer je interes, je tudi denar in nobeno presenečenje ni, da se je tudi na tem področju že začel boj za prevlado.
Boj med Intelom in AMD je vedno bolj napet, tako da so zaposleni v obeh podjetjih poletje bržkone preživeli kar na delovnem mestu. Kljub temu da je Intel z novim procesorjem Core 2 Duo slavil (kratkoročno) zmago pri doseganju absolutne zmogljivosti, pa je resnični zmagovalec v zadnjih nekaj mesecih AMD. V tem času mu je namreč uspelo to, za kar si je prizadeval dolga leta - prepričal je velike izdelovalce, da so njegove izdelke uporabili v svojih poglavitnih izdelkih. Videti je, da mu je še posebej uspelo na področju strežnikov, kjer so nad Opteroni navdušeni pretežno vsi ponudniki, od IBM, HP, Della do Suna. Nekoliko večje presenečenje je, da so ti izdelovalci le malo zatem oznanili, da bodo AMD izdatno podprli tudi pri namiznih in prenosnih računalnikih. Tako lahko AMD že v nekaj četrtletjih pridobi tržni delež, o katerem je še nedavno lahko samo sanjal.
