Izdelovalci računalniške opreme in storitev nenehno razmišljajo, kako bi povečali prodajo skozi nove tržne niše in skupine kupcev. V prizadevanju za dosego teh ciljev so začeli spet "odkrivati" koncept prodaje, po kateri kupec dobi računalnik v najem sila poceni ali celo zastonj. Toda podoben poskus je pred nekaj leti klavrno propadel, zato se lahko upravičeno vprašamo, kaj se je odtlej spremenilo, da bodo ponudniki tokrat uspešni.
Po tem, ko so v Microsoftu konec maja z velikansko medijsko pozornostjo objavili doslej najobsežnejši "preizkusni" program svojih prihajajočih izdelkov (Windows Vista, Office 2007, Longhorn Server), je v javnost prodrla tudi manj znana, za druge ponudnike dokaj negativna plat Microsoftovih prizadevanj, da v svojih novostih ponudijo "vse za vsakogar". Najprej se je Symantec odločil, da bo tožil svojega dolgoletnega, nepogrešljivega partnerja za kršenje patentnih pravic, ki so jih dobili z nakupom Vertiasa. Le nekaj dni zatem je na gladino navidez mirne vode priplaval spor z družbo Adobe, ki traja že nekaj časa.
Nobena skrivnost ni, da je boj za uporabnike pogosto brezplačnih spletnih storitev pravzaprav boj za oglase in oglaševalce. Google veliko večino svojih prihodkov ustvari prav na ta način, zdaj pa želijo zgledu slediti tudi drugi računalniški velikani. Apple bo, kot kaže, oglaševanje kmalu vgradil v svoj spletni servis iTunes, ki vodi na področju prodaje digitalne glasbe. Napster, ki tekmuje daleč zadaj, se je moral na to odzvati s tem, da ponuja celo brezplačno poslušanje glasbe (do petkrat zapored), samo da bi privabil oglaševalce. Microsoft pa se je odločil, da bo opustil dosedanji oglaševalski sistem, ki si ga je sposodil od Yahooja, in zdaj stavi na svojo tehnologijo AdCenter. Dodatno so se okrepili še z nakupom družbe Massive, pionirja reklam, ki se vrtijo med računalniškimi igrami. Kdor bo želel uporabljati brezplačne storitve, naj se kar pripravi na poplavo oglasnega gradiva.
Tablični računalniki so ena tistih tehnologij, ki jim računalniška industrija nenehno pripisuje svetlo prihodnost, a se to nikoli ne zgodi. Za marsikatero drugo tehnologijo bi lahko rekli, da je potemtakem mrtva, vendar moramo biti v primeru tabličnih računalnikov previdni. Prav mogoče je, da bodo imeli v prihodnje pomembno vlogo v osebnem računalništvu.
V začetku aprila je Apple spet presenetil javnost s tem, ko je objavil program Boot Camp, ki omogoča zagon operacijskega sistema Windows na računalnikih Macintosh, poleg operacijskega sistema Mac OS in v popolnem sožitju z njim. Ob tem so zagotovili tudi vse ustrezne gonilnike, da Windows nemoteno deluje v jabolčnih računalnikih. Hkrati pa še vedno dajejo povsem jasno vedeti, da ne nameravajo prodajati Oken. Zakaj se je torej Apple odločil za ta korak? Eden od možnih odgovorov je v tem, da Apple sebe še vedno vidi predvsem kot izdelovalca strojne opreme, ki programe izdeluje predvsem zato, da prodaja računalnike (in drugo opremo). Kljub temu se je težko otresti občutka, da Apple tudi tokrat ni povedal vse zgodbe. Zanimivo je tudi, da je Boot Camp objavil le nekaj dni za tem, ko je isti korak, zagon Windows XP, uspel tudi neodvisni skupini zagretih navdušencev. Presenetljiv je tudi odziv javnosti, še posebej iz poslovnega sveta, ki korak pozdravlja z navdušenjem. Kot kaže, si ljudje silno želijo Macov - toda z okoljem Windows.
Zen Vision je multipraktik, ki v žepnem formatu ponuja predvajanje glasbe, videa in fotografij, hkrati pa je dovolj majhen, da zlahka zdrsne skoraj v vsak žep. Ali lahko Creative Labs ponovi uspeh, ki ga je dosegel Apple z iPodom?
Ali še kdo verjame izjavam Googla, da ne načrtuje pisarniškega paketa? Po nakupu spletnega urejevalnika besedil Writely in namigih, da bodo kmalu predstavili tudi spletni program za vodenje koledarjev, se zdi, da v primerjavi s tipičnimi pisarniškimi paketi manjkata le še program za predstavitve in preglednica. Tudi pomotoma objavljene informacije o projektu spletne hrambe datotek GDrive potrjuje, da se vse giblje v tej smeri. Zdi se, da Google načrtno noče povečevati pričakovanj, dokler ni vse nared, vsekakor pa je jasno, da ima s svojimi spletnimi storitvami ambicijo nadomestiti veliki del programov, ki jih danes uporabljamo v osebnih računalnikih. S tako strategijo ni več nemogoč še nedavno sanjski cilj vsakega računalniškega podjetja - postati družba, vredna več kot 100 milijard dolarjev.
Domala celoten razvoj strojne opreme je, ne glede na to, ali govorimo o strežnikih ali mobilnih telefonih, pogojen z dvema temeljnima dejavnikoma - porabo energije in ceno. Seveda sta oba parametra tesno povezana med seboj. Če izhajamo iz tega, je jasno, da bo v prihodnosti uspelo predvsem tistim, ki bodo ponudili najboljši izkoristek energije, zlasti z uporabo alternativnih virov.
Razvojni cikli programske opreme so v zadnjih letih doživeli korenite spremembe, vse več izdelovalcev tako pogosto razvija in spreminja programe, da so ti tako rekoč v večni razvojni (beta) fazi. Pogosto zaradi tega trpi kakovost programske opreme, praviloma na strošek in nezadovoljstvo uporabnikov.
Večni dvoboj na področju zmogljivosti mikroprocesorjev je ubral nova pota. To, kar so bili v preteklosti megaherci, postajajo zdaj procesorji z več jedri. Med tem, ko dvojedrni procesorji šele dodobra prihajajo na trg, se izdelovalci že pripravljajo na novo bitko procesorjev s štirimi jedri, ki naj bi se zgodila predvidoma leta 2007. Tako Intel kot AMD bosta v kratkem razgrnila svoje strategije na tem področju, a to ni zanimivo za vsako rabo. Medtem ko procesorje z več jedri brez težav vidimo v strežnikih, ki obdelujejo veliko količino podobnih transakcij (na primer strežba spletnih strani), je namreč vzporedno izvajanje kode v računalnikih za osebno povsem druga pesem. Velika večina današnjih programov, denimo, sploh ne zna izrabiti več jeder, vprašanje pa je tudi, koliko lahko tak pristop posameznemu uporabniku koristi tudi v prihodnje. Intel in AMD pa omenjata, da bo razvoj procesorjev morda nekega dne pripeljal do izdelkov, ki bodo imeli tudi po deset ali celo sto jeder na čip. Zdi se, da nas v tem primeru čakajo še korenite spremembe.
