Creative Labs je izdelal vrhunsko zvočno kartico, ki ima procesor DSP z več kot 51 milijoni tranzistorjev. Ta po računski zmogljivosti prekaša vse tekmece in najbrž tudi marsikateri "generični" Intelov procesor. Toda ali lahko vso to procesno moč izkoristimo tudi v praksi?
V računalniški industriji ni vedno vse tako, kot je videti. Že velikokrat se je zgodilo, da so se uresničile govorice, ki so jih še malo prej osrednji akterji goreče zanikali. Glede na te izkušnje bo zanimivo spremljati dvoje "govoric", ki ju, pričakovano, za zdaj eksplicitno zanikajo. Microsoft je zavrnil možnost, da bi svojo pisarniško zbirko Office čez čas ponudil tudi za operacijski sistem Linux. Pa vendar dobro obveščeni trdijo, da je podjetje v zadnjih mesecih močno okrepilo ekipo, ki preučuje možnosti na področju odprtokodnih izdelkov, predvsem Linuxa. Druga "govorica" pa namiguje, da se Google pripravlja na izdelavo svojega orodja za delo z besedili, preglednicami in predstavitvami. Sergey Brin, soustanovitelj Googla, to, jasno, zanika, a s pridržkom, da bo Google poenostavil delo z dokumenti. Karkoli že to pomeni. Glede na donosnost trga pisarniških programov je seveda moč sklepati, da pri Googlu ne sedijo ravno križem rok.
Danes je že povsem jasno, da za spremljanje tv programov in filmov po računalnikih in internetnih povezavah ni več nobenih tehničnih ovir. Kljub temu se ponudniki vsebin še vedno obotavljajo s pravo ponudbo, najbrž ker je še vedno živ strah, da bi s tem več izgubili kot pridobili. Videti je, kot da bi jih moral nekdo suniti čez ta magični prag. Bo to storil Apple, ki je precej zaslužen za podoben korak v glasbi?
Paint Shop Pro je med ljubitelji računalniških slik in fotografije dobro znan. Opazen je postal še v časih, ko je bil eden izmed najuporabnejših preizkusnih programov, meril pa je predvsem na uporabnike, ki so se jim zdeli programi, kot je Adobe Photoshop, predragi in preveč zapleteni. Od teh začetkov je minilo že precej časa in Paint Shop je v marsičem izgubil svoj prvotni šarm in preprostost. Avtorji so z leti vanj vgrajevali vse več dodatnih funkcij in s tem večali vsestranskost, žal pa tudi zapletenost rabe.
Programi za izvedbo navideznih računalnikov so domala nepogrešljivi za tiste, ki veliko programirajo in preizkušajo programsko opremo, ali morajo poganjati programe v drugih, po možnosti starejših operacijskih sistemih od tistega, ki ga uporabljajo za programiranje.
Canvas sodi med tiste grafične izdelke, ki na enem mestu poskrbijo za številna opravila, za katera sicer potrebujemo več različnih programov. Čeprav ni vodilni na nobenem od posameznih področij grafičnega oblikovanja, deluje celota prepričljivo in je cenejša od tekmecev.
Ko sta Microsoft in Sun razkrila svojo odločitev, da zakopljeta bojno sekiro in nameravata celo zgledno sodelovati, marsikdo ni mogel verjeti. Nenazadnje se je to zgodilo drugega aprila, tako da so nekateri vse skupaj jemali sprva kot neslano šalo. Toda dogovor stoji, z njim pa se odpirajo številna vprašanja, zlasti tista o ozadjih odločitve in posledicah za prihodnost, ne samo družb Microsoft in Sun, temveč celotne računalniške industrije.
Vstop Slovenije v EU ima seveda posledice tudi v računalniški industriji. Tako kot na drugih področjih, so nekatere za uporabnike ugodne, druge manj. Obetamo si lažji nakup izdelkov v poljubni državi članici EU, kar bo najbrž spodbudilo (vsaj na začetku) mrzlično iskanje, kje so cene najbolj ugodne (ne pa pozabiti na stroške prevoza ali poštnine), prav tako bo izbira širša. Številni izdelovalci, ki so Slovenijo doslej uvrščali preprosto v vzhodno Evropo, bodo morali spremeniti politiko in odpraviti "posebnosti", ki so jih zdaj upravičevali (in maskirali) s specifičnostjo in majhnostjo trga. Toda z vstopom se ponekod pojavljajo tudi namigi, da se bodo nekateri izdelki podražili. Najbolj banalni razlog bomo srečali pri politiki izdelkov z izvorom iz ZDA - če bodo proizvajalci sledili logiki EU, bodo ta hip preprosto dolarske cene zamenjali za evre, številka pa bo ostala ista. Najbrž ni težko izračunati, kaj to pomeni.
O robotih govorimo že več kot pol stoletja, toda doslej smo se z njimi le redko srečali v vsakdanjem življenju. Ali prihaja čas, ko se bo to spremenilo in bodo roboti postali nekaj povsem vsakdanjega, tako v službi kot doma? Nekateri ugledni analitiki menijo, da se bo v naslednjih petih do desetih letih to področje močno spremenilo, zato o robotih lahko govorimo kot o naslednjem velikem mejniku. Tudi za samo računalništvo.
Microsoft je po mesecih javnega zatrjevanja, da bo projekt Longhorn naslednja velika različica okolja Windows, snedel besedo in priznal, da bodo bržkone še pred tem objavili vmesno različico, ki ji interno pravijo "XP Reloaded". Za zdaj še ni jasno, kaj naj bi "Shorthorn", kot so ga nekateri v šali poimenovali, vseboval in koliko bo odstopal od današnjega sistema Windows XP. Zagotovo bo vseboval vse dosedanje popravke (predvsem prihajajoči Service Pack 2), najbrž pa tudi nekatere povsem nove funkcionalnosti, predvsem s področja večpredstavnosti.
