Če bi mi kdo v 80-ih rekel, da bom naslednjih 30 let pisal članke, bi se verjetno samo nasmejal in odvrnil: »Pa kaj še …« Moje ambicije so bile usmerjene povsem drugam, pisanje (verjetno spomini na šolo) mi pravzaprav ni bilo všeč. Kot ničkolikokrat v življenju pa se je zgodilo prav nasprotno od pričakovanj.
Videokonferenčni sistemi so postali vsakdanjost, vendar je zagotovitev dobre video povezave še vedno zelo razširjena težava. Predvsem tam, kjer želimo na oddaljeni lokaciji povezati skupino ljudi, ki na sestanku sedijo okoli konferenčne mize. Meeting Owl Pro Owl s svojo 360-stopinjsko kamero in algoritmi strojnega učenja odpravlja večino zadreg in pričara prav posebno vzdušje. A za visoko ceno.
Videokonferenčni sistemi so v času epidemije postali nepogrešljivo sredstvo za kolikor toliko normalno delo, učenje pa tudi druženje na daljavo. Računalniška podjetja zato že od pomladi delajo nadure, da bi množice uporabnikov nagovorila k izbiri prav njihove videokonferenčne rešitve. Še nikoli se nobena kategorija programske opreme ni razvijala tako hitro kot prav orodja za komuniciranje in delo na daljavo. Mnoge analize kažejo, da to zdaj že postaja tehnologija, ki spreminja družbo, tudi za čase po epidemiji.
Kitajska in sedem drugih največjih centralnih bank so oktobra skoraj sočasno najavil svoje vizije in celo konkretne projekte za uvedbo elektronskih valut. Seveda uradnih, državnih. Hitijo predvsem zato, da ne bi pustili manevrskega prostora za alternativne, zasebne digitalne kriptovalute.
Kot vse kaže, bo leto 2020 v zgodovini računalništva zabeleženo kot velika anomalija. Pandemija je povsem premešala ponudbo in povpraševanje po računalniških izdelkih, kjer nobena izmed napovedi iz časov pred epidemijo ne velja več. Navade kupcev, pa naj gre za sledenje trendom, sezonske spremembe ali ciklične potrebe v poslovnem svetu, so bile prekinjene in vprašanje je, kdaj in v kolikšni meri se bodo vrnile v ustaljen tok dogodkov. Težko je govoriti o zmagovalcih in poražencih, saj se prav vse lahko povsem spremeni že čez nekaj mesecev.
Video konference so v času pandemije postale čez noč esencialna, celo kritična infrastruktura. Po njih so planili tako podjetja kot potrošniki, saj smo vsi morali ostati doma. Svojo uporabnost so dokazale s tem, ko so preživele največji stresni test programske opreme, ki si ga lahko omislimo v računalništvu. Prvotno skepso in zadržke je nadomestilo navdušenje, ki bo verjetno za vselej spremenilo navade in uporabo tovrstnih storitev. Obenem je spodbudilo računalniško industrijo za nov krog inovacij na področju video konferenc.
Koronavirus je tako rekoč čez noč zaprl učilnice in predavalnice v skoraj vseh državah po svetu. Po začetnem šoku in spoznanju, da zaradi virusa šolska vrata ne bodo prav kmalu ponovno odprta, se je resnici na ljubo vsaj v Sloveniji zelo hitro začela organizacija alternativnega načina izobraževanja. Informacijske rešitve za učenje na daljavo sicer poznamo in ponekod celo uporabljamo že dolgo vrsto let, vendar v večini primerov le kot dodatni pripomoček, ne pa kot osnovni način dela. Tehnologija je kljub hipni rasti obremenitve vzdržala, šepa pa organizacija.
Nuja je res mati iznajdljivosti. V mojem primeru je bila tranzicija v domačo izolacijo razmeroma preprosta. Prvič zato, ker imam kljub službi na drugi lokaciji doma urejen pisarniški kotiček, kjer je vse potrebno za delo na daljavo. Drugič zato, ker sem že vrsto let uporabnik rešitev, lahko bi rekli celo promotor dela na daljavo.
Microsoft je predstavil novo storitev gostovanja v oblaku Azure Dedicated Host, ki podjetjem nudi dedicirane strežnike in z njimi povezane storitve v oblaku, a pravo razburjenje konkurence in širše javnosti je povzročila spremna novica, v kateri oznanjajo spremembo licenčne politike za uporabo programskih izdelkov v oblaku, kot so Windows Server, SQL Server in drugi priljubljeni izdelki.
Dostop in način konzumacije večpredstavnih vsebin sta se v zadnjih letih močno spremenila. V današnjih časih prevladujejo pretočne storitve in vsebine na družabnih omrežjih, telefoni pa so po priljubljenosti prehiteli televizorje. Ali je v takem okolju sploh še kaj prostora za klasične programske rešitve za hišni kino oziroma večpredstavni center, kot sta Kodi in Plex? Kateri od njiju pa je boljši?
