V računalniški industriji je vsak dan več združitev in prevzemov, seveda predvsem zato, da bi združena podjetja pridobila še večji tržni delež in dobiček. Na drugi strani se vse več podjetij, tako malih kot velikih, usmerja k odprti kodi in modelu, ki zaslužek prinaša z naslova storitev. Ali sta ta poslovna modela združljiva ali pa bo morda na koncu preživel le eden?
Prednovoletni čas je bil poln rekordov na področju spletne prodaje, zlasti v velikih trgovinah, kot je Amazon. V največjem navalu so prodali kar 2,8 milijona izdelkov v enem samem dnevu, kar pomeni, da so kupci nakupili v povprečju po 32 izdelkov na sekundo. Knjige pa niso več v modi, saj v Amazonu trdijo, da so se kupci odločali najbolj za glasbo, predvajalnike DVD in digitalne fotoaparate. Potrošništvu res ni meja.
Sprememba v vrhu družbe Hewlett-Packard napoveduje še druge velike spremembe v velikanu, ki na leto ustvari več kot 80 milijard dolarjev prometa. Odstop karizmatične Carly Fiorina je sicer nekoliko nepričakovan, vendar obenem potrjuje lanske napovedi analitikov, da bo letnica 2005 za HP prelomna. Na površje so seveda priplavale številne podrobnosti, ki jasno kažejo, da ni vse tako, kot bi moralo biti.
Ambicije družbe Google, kot kaže, nimajo meja. V zadnjih mesecih skoraj ne mine dan brez kake novosti ali novic o načrtih, po katerih se skoraj zdi, da si želijo podrediti celoten internet. Ne samo, da Google skuša razviti čim več storitev, ki so tesno povezane z iskanjem podatkov, temveč posega tudi na področja, kjer jih sploh ne bi pričakovali. Nedavno so tako objavili oglas, da iščejo strokovnjake za optična omrežja za omrežja MAN. To daje slutiti, da družbo zanimajo tudi telekomunikacije. Poleg tega je Google dobil certifikat za upravljanje internetnih registrov, čeprav za zdaj trdijo, da jih ta posel zaenkrat ne zanima.
Previdnost je mati modrosti. To še posebej velja pri načrtih za uvedbo novih tehnologij, zlasti projektih z velikim številom ničel v ceni. Eno takih področij je nedvomno internetna telefonija, ki pa po nekaj letih mladostniških težav postaja zrela in uporabna tehnologija. Uporaba se naglo širi, hkrati pa se začenja boj med novo in staro tehnologijo, zlasti pa novimi in starimi ponudniki storitev.
Intel pripravlja novo različico procesorja Pentium 4 Extreme Edition, ki bo deloval s taktom 3,73 GHz, predvsem pa bodo v Intelu tedaj prvič dvignili takt sistemskega vodila (FSB) na 1066 MHz (doslej največ 800 MHz). Podrobnosti so pricurljale v splet iz predstavitev nekaterih tajvanskih izdelovalcev, sodeč po teh, pa naj bi se prehod zgodil v zadnjem četrtletju letošnjega leta. Novi sistemski nabor, ki bo podpiral hitrejši FSB, bo izboljšana različica sistema Alderwood, uradno imenovan najbrž i925XE.
