Bralci ples črk od nekdaj najraje spremljamo na papirju omamnega vonja. To velja še danes, zato je tedenski obisk knjigarne ali knjižnice še vedno na urniku slehernega ljubitelja branja. A vendar vedno več beremo tudi na e-papirju. E-braniki na e-papirju z e-črnilom zlahka prikažejo na stotine knjig, ne da bi ob tem umrlo eno samo drevo. Izum nam omogoča, da imamo knjižnico vedno ob sebi.
Postscript je opisni jezik, ki ga je razvilo podjetje Adobe in se uporablja za nadzor delovanja tiskalnikov. Z njim določimo lego posameznih elementov na strani, ki je ustvarjena za tisk. Njegovo pomembnost, ki je danes samoumevna, spoznamo, če skočimo v preteklost in si ogledamo, kako se je tiskalo nekoč.
Pandemija novega koronavirusa je kriva za marsikaj, med drugim je spočela tudi doslej najhujšo in najdaljšo tehnološko krizo. Kriza polprevodnikov vsakodnevno vpliva na proizvodnjo številnih tehnoloških izdelkov, od kontrolnih naprav, pametnih telefonov in računalnikov do avtomobilov in drugih vozil. Najhujše preglavice povzroča pomanjkanje nekaterih najpreprostejših delov, ki jih večinoma zagotavlja tajvanski proizvajalec TSMC.
Močan tok vode ali druge tekočine se z angleško besedo imenuje »Torrent«, a je v zadnjih 20 letih dobila popolnoma drug pomen. Tako splošno znanega, da v slovenščini svoje besede za priljubljene tokovne povezave sploh nimamo. Vse se je začelo leta 2001, ko je na veleumno zamisel o delitvi datotek prišel oče protokola Bittorrent, Bram Cohen.
Netflix je z 220 milijoni naročnikov najbolj priljubljena pretočna storitev na planetu, ki ponuja televizijsko in filmsko zabavo. Do uspeha, kot ga podjetje beleži danes, ga je pripeljalo nemalo kritičnih odločitev para vizionarjev, ki sta imela rada filme, a premalo časa, da bi si jih ogledala v časovnem roku, znotraj katerega jima ne bi bilo treba plačati zamudnine ob vračilu videokasete.
Procesor Itanium je živel zavidljivih 20 let, a uspeha videl bore malo. Z ljubkovalnim imenom Itanic, analogijo na nesrečno ladjo Titanik, je postal sopomenka za tragedijo. Njegova zamisel o svetu 64-bitnega računalništva je postala resničnost brez njega. Kaj se je zgodilo? Kaj je šlo narobe? Precej, a zadnji žebelj v krsto mu je zabila ledena gora v podobi 64-bitnega procesorja x86 podjetja AMD.
Pred 30 leti so si pri podjetju IBM zamislili telefon z zaslonom, občutljivim na dotik, ki bi lahko prejemal in pošiljal elektronsko pošto, imel vgrajen koledar, seznam stikov in opravil. Zamisel so udejanjili leta 1994 in svetu predstavili Simon Personal Communicator (SPC). Telefon ni bil okreten in privlačen, a zaradi naštetih zmožnosti, ki so bile dovolj drugačne in napredne, velja za prvi pametni telefon na svetu.
Skoraj za vsakim računalniškim podjetjem, ki je zaslužno za tehnološki napredek, kot ga uživamo danes, stoji čudežni deček ali kar skupina mladostnikov, ki so z vizijo prepričali svet. Nič drugače ni s človekom, katerega ime nosi podjetje, ki je prodalo največ računalnikov PC. V nasprotju z drugimi čudežnimi vrstniki je Michael Dell od staršev podedoval tudi izrazito podjetniško žilico.
V času, ko je na naslov enega največjih družabnih omrežij na svetu prispela nespodobna ponudba najbogatejšega Zemljana, se odpravimo v preteklost in poglejmo, kako je nastala spletna storitev, brez katere bi naši politiki ustrelili marsikaterega kozla manj. Govorimo seveda o Twitterju in zgodbi, ki spominja na zaplete ter izdajstva klasičnih angleških dram.
Preglednice so danes nepogrešljivi pisarniški pripomoček, ki ga večina uporabnikov enači z Microsoftovim programom Excel. Čeprav je med programi za delo s preglednicami ta zagotovo najvidnejši in najstarejši, se zgodba o preglednicah ne začne z njim.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
