Decembra 1982 sta z delodajalcem nezadovoljna matematična genija John Warnock in Charles Geschke ustanovila lastno podjetje in ga poimenovala po potoku za Warnockovo hišo. Vzrok razhoda s podjetjem Xerox Parc je bil preprost, John in Charles sta razvila posebno tehnologijo tiskanja, nad katero vodstvo ni bilo navdušeno. Tehnologija, ki je še danes med grafičnimi standardi tiskanja, se imenuje Postscript, potok za hišo enega od ustanoviteljev pa Adobe.
Šifrirana storitev neposrednega sporočanja Signal ima danes več kot 40 milijonov uporabnikov. Podjetje, ki skrbi zanjo, ne živi od reklam ali prodaje, temveč od prispevkov zvestih privržencev, ki se, tako kot ustanovitelj in do letošnjega leta direktor Moxie Marlinspike, trudijo internetu vrniti normalnost.
Mikroprocesor je digitalno integrirano vezje v polprevodniški tehnologiji, ki vsebuje aritmetično-logično enoto in nekaj nujnega pomnilnika. Z nekaterimi dodatnimi vhodnimi in izhodnimi vmesniki lahko upravlja delovanje različnih naprav. Mikroprocesorje najdemo že v zelo preprostih napravah, v vlogi centralne procesne enote računalnika pa je nezamenljiv že od leta 1971.
Najuspešnejši predvajalnik digitalne glasbe v zapisu MP3 v zgodovini ni bil prvi svoje vrste. Kot mnogokrat doslej je podjetje z vizijo na osnovi obstoječega izdelka splavilo superiorno različico, ki se ji ni bilo mogoče upreti. Kot mnogokrat doslej je izdelek nosil logotip ugriznjenega jabolka. Zgodilo se je pred 20 leti.
PHP je priljubljen programski jezik, ki na strani strežnika kljub številnim in glasnim kritikom poganja dinamične spletne vsebine že več kot 26 let. Kot drugi mnogi uspešni izumi je nastal kot stranski izdelek pri reševanju specifičnega problema. Srečnež, ki se je spotaknil obenj, sliši na ime Rasmus Lerdorf.
V 81. letu starosti je po dolgotrajni bolezni umrl angleški tehnološki vizionar Clive Sinclair. Med izdelki, ki nam jih je zapustil, je tudi nepogrešljiva »radirka« ZX Spectrum, računalnik z gumijastimi tipkami, ki smo ga tudi na sončni strani Alp pred davnimi leti mnogi vzeli za svojega in z njim preživeli cele dneve in noči oziroma dokler nas niso starši spodili izpred televizorja.
Letos mineva 30 let od rojstva operacijskega sistema, ki je spremenil svet. Najprej s svojo miselnostjo, da je dobra programska oprema lahko tudi brezplačna, nato s širitvijo v vse pore računalniškega življenja. Linux tako danes poganja vseh 500 najmočnejših superračunalnikov na svetu, hkrati pa se nahaja v žepu (skorajda) slehernega lastnika pametnega telefona.
V prejšnjem tisočletju, ko igre še niso bile največja zabavna industrija na svetu, se je singapurskemu odvetniku rodila želja, da bi naredil pravo računalniško miško, ki bi bila prvenstveno namenjena igričarjem. Zadovoljen bi bil z enim samim izdelkom, ki bi ga želeli vsi. Ko je ustanovil svoje podjetje, se mu niti sanjalo ni, da bo leta 2020 imel 1,2 milijarde ameriških dolarjev prihodkov.
Leta 1971 se je v Južni Afriki rodil deček, ki mu je bilo usojeno, da postane najbogatejši človek na svetu. V šoli so ga ustrahovali, zato se je zatekal v domišljijski svet. Najbolj ga je privlačilo vesolje, saj je želel doseči zvezde. Danes jih je, a še vedno vztraja na svoji poti. Od zvezde do zvezde, dlje in dlje.
Matematični genij, ki je napovedal pandemijo ter nam po mnenju nekaterih želi vgraditi sledilne čipe in je najverjetneje na pragu najdražje ločitve v zgodovini človeštva, je svojo zgodbo začel precej manj pompozno – prvi je naredil operacijski sistem za navadne ljudi. (Tudi) njemu se lahko zahvalimo, da danes samoizolacijo ali karanteno preživljamo opremljeni z računalnikom, s telefonom in z igralno konzolo. V zahvalo pozabimo na govorice in natolcevanja ter zapišimo zgolj dejstva o eni največjih zgodb o uspehu.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
