Letos je začel veljati novi plačni sistem v javnem sektorju, ki je povzročil obilico dela. Približno 200 tisoč javnim uslužbencem je bilo treba izračunati nove plače. Da ne bi stotine kadrovskih služb tavalo v temi in izumljalo tople vode, je ministrstvo za javno upravo pripravilo posebno »aplikacijo«. Pogledali smo pod pokrov in – zavzdihnili.
Pred poldrugim desetletjem so brskalniki dobili nastavitev, s katero smo lahko spletnim stranem sporočili, naj nam ne sledijo. Izvrstna zamisel je v nekaj letih končala v vicah, ko je oglaševalci niso upoštevali, uporabniki niso poznali in regulatorji niso preverjali. Simboličen konec je z umikom podpore letos naredila Mozilla, a brez velikega pompa smo dobili reinkarnacijo, ki ima na svoji strani zakonodajo.
Nekoč je bilo treba za postavitev kriptovalute znati dobro programirati, danes zadošča že nekaj klikov na spletu. Otroci lahko v minutah zaslužijo desettisoče dolarjev s snemanjem prenosa iz lastne sobe, na drugem koncu države pa v bolnišnici rešujejo življenje mladeniča. Oba sta na isti platformi sledila istim sanjam – veliko zaslužiti.
Umetna inteligenca je pokvarila smele načrte tehnoloških velikanov o zložnem zmanjševanju ogljičnega odtisa na poti do razogljičenja. Grafični čipi, ki poganjajo moderne modele, so energetski požeruhi, rasteta pa tudi običajni promet in obisk. Čedalje več podjetij zato prihodnost vidi v malih jedrskih reaktorjih, ki bi lahko poganjali nove podatkovne centre. A kdaj?
Pred poldrugim letom je agencija Spirit vzpostavila sistem za elektronsko izmenjavo podatkov, ki bi ga mirno lahko opisali kot bizarno neučinkovitega. Nad njim so se zgražali vsi ostali vpleteni, vključno z ministrstvom za digitalno preobrazbo, a Spirit je ostal neomajen. Zdaj ga je okrcalo tudi računsko sodišče, ki je tehnično implementacijo ocenilo kot neuspešno.
Spet se je zgodilo, da v Evropi ključna tehnološka novost zamuja, potem ko spočetka ni bilo gotovo, da jo bomo sploh dobili. Čeprav Apple krivi evropsko zakonodajo, ki da je preveč nepredvidljiva, krivda ni le na eni strani. Apple je tehnološki velikan, kar v Evropi prinaša strožji nadzor in več obveznosti. Če gre verjeti zadnjim napovedim, bo zamuda zgolj polletna.
Včasih naročimo izdelek iz kitajske spletne trgovine in brez večjih zapletov ali stroškov se znajde v našem poštnem nabiralniku. Spet drugič nas pošta sprašuje, ali želimo posredno ali neposredno zastopanje v carinskem postopku, strošek pa se s tem za poceni izdelke podvoji. Tematika je obsežna, a ni preveč zapletena. Raziščimo, kako postanemo uvoznik ter zakaj in koliko to stane.
Računalniki, ki jih poganja Windows, so se sredi julija ustavili in se niso več zagnali. Hitro je postalo jasno, da je apokalipso povzročila programska oprema, ki bi morala varovati pred takšno katastrofo. Napaka je bila banalna, popravilo pa tudi, a je zahtevalo ročni pristop k vsakemu izmed 8,5 milijona prizadetih sistemov. Dotlej pa so stali letala, proizvodni obrati, trgovine in drugi sektorji.
Po dobrem letu dni čedalje pogostejših pritožb uporabnikov, da so Intelovi procesorji 13. in 14. generacije Raptor Lake »nestabilni«, je zgodba vendarle dobila epilog. V podjetju so priznali, da je vzrok napaka v mikrokodi, a so posledice hujše od optimističnih napovedi – prizadeti sistemi imajo nepovratno okvarjene procesorje, ki jih bo treba zamenjati. A to je le ena izmed treh napak, ki so Intel pestile v zadnjem letu.
Digitalizacija financ, ki je pronicala vse do potrošnika, ki čedalje večkrat iz žepa potegne kartico namesto gotovine, je olajšala vodenje proračuna in sledenje izdatkom. Obstaja cel kup programov, ki neposredno iz e-banke pridobivajo podatke in beležijo izdatke. Kdor želi več postoriti sam, ima na voljo od preprostih programov za seštevanje stroškov do beštij za vodenje dvostavnega računovodstva. Izbira je ogromna, najslabše pa je izbrati nič.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
