Večina programske opreme, ki jo uporabniki nameščamo in uporabljamo, je na voljo za obe največji namizni platformi – Microsoftove Windows in Applov macOS. A uporabniki računalnikov Mac prisegamo tudi na nekatere programe, ki so razviti izključno za Applovo platformo.
Od avgustovskih poplav je minilo ravno toliko časa, da smo lahko pogledali nekaj statistike. Medtem ko je zunaj drla voda, so ljudje množično drli na splet. Med poplavami je internetni promet v celotni državi močno porasel, ljudje so spremljali novice, klicali znance in pošiljali sporočila. Internetna infrastruktura je naravno katastrofo in povečan promet prestala z odliko.
Kot smo zapisali v prvih prispevkih serije za novince v svetu računalnikov Mac, je operacijski sistem macOS zasnovan na osnovi operacijskega sistema (BSD) Unix. To cenijo razvijalci in številni drugi uporabniki, saj jih raznovrstna orodja, ki jih poganjajo v ukazni vrstici, naredijo učinkovitejše.
Prenosni projektor, videokonferenčni sistem, večpredstavni predvajalnik s podporo za posnetke 4K in računalnik, vse v enem. Za ceno, ki je lahko celo nižja od navadnih projektorjev. Sliši se obetavno, toda izdelek (še) ne izpopolnjuje vseh obljub, ki jih avtorji navajajo v kampanji na pospeševalniku Indiegogo.
Zvok večine sodobnih TV-sprejemnikov je večinoma, no, objektivno zanič. Vzrokov za nastalo stvarnost je več, a zadnje čase je med rešitvami nekaj elektronike, ki dozdajšnja pričakovanja in kompromise obrača na glavo.
Netflix po svetu uspešno uvaja prepoved deljenja gesel, medtem ko druge pretočne storitve dražijo svoje usluge. Večerna filmska in televizijska zabava tako postaja iz dneva v dan dražja. Na srečo imamo doma računalnik z operacijskim sistemom Windows, ki nam z ustrezno programsko opremo hitro priskoči na pomoč.
Podobno kot pri električnih avtomobilih so akumulatorji tudi pri električnih kolesih poglaviten del celote. Tako po prostornini, teži, predvsem pa ceni. Kot vsi akumulatorji so podvrženi obrabi in prej ali slej se vsakdo sreča z naslednjo dilemo: zamenjati baterijo, se odločiti za obnovo ali celo prodati kolo in kupiti novo. Dobro je poznati dobre in slabe plati teh možnosti že kar ob nakupu kolesa.
Zakaj bi se ob poplavi računalniških aplikacij za boljši videz in dobro kondicijo vozili v športne centre in plačevali drage osebne trenerje, ko pa nam lahko računalnik na prikazovalniku pametnega telefona ali na velikem platnu prek digitalnega projektorja pričara športne sotrpine, med katerimi so tudi zagrizeni konkurenti ...
Sta res dovolj samo nosilec za pritrditev na kolo in ustrezna aplikacija? Katera tipala podpirajo kolesarske aplikacije? In ne, Strava in Komoot nista vse, kar obstaja.
Športniki in rekreativci danes pri svojih aktivnostih vse pogosteje uporabljajo mobilne aplikacije. Pomoč sega lahko od tako preprostih zadev, kot je štetje korakov, do najzahtevnejših, kot sta načrtovanje treningov in podrobnejša analiza učinkovitosti vadbe. Če k temu dodamo še programe za pomoč pri prehrani, virtualno vadbo in programe za predstavitev ter deljenje dosežkov, programska oprema pokrije praktično vse vidike športne aktivnosti. Dobro pa je vedeti, kaj je na voljo in kje posamezna rešitev najbolj blesti.
Priznajmo, v resnici smo računalniški obsedenci. Prav, gibanje v naravi, šport, rekreacija, celo adrenalin, tudi to nam gre, vendar brez računalnikov težko. Tiste v samih kolesih smo že obdelali, oglejmo si še tiste »prave«.
Kljub številnim zanimivim novostim tujih proizvajalcev je morda letošnjo pomlad najzanimivejša novica, da je podjetje Elan, slovenski proizvajalec, nekoč in zdaj ponovno poznan tudi po svojih kolesih, napovedal svoj vstop na področje električnih koles, natančneje športnih gorskih električnih koles. S tem dopolnjuje svojo obstoječo ponudbo klasičnih gorskih in treking koles, ki skupno šteje 14 različnih modelov.
Tisti, ki se jim zdijo električna kolesa prenaporna, premalo adrenalinska ali preprosto prepočasna, lahko vselej posežejo po električnem dvokolesniku, ki ne zahteva pedaliranja. Razpon možnosti je neverjetno velik, od S-Pedelecov do pravih motociklov, ki pa jih poganja elektrika.
Električnih koles je v našem okolju čedalje več, njihova povprečna vrednost pa je tudi vse višja. Prav zato so v zadnjih letih postala izredno mamljiva vaba za tatove, saj je kolo (električno ali navadno) razmeroma enostavno ukrasti, kasneje pa ga je zelo težko izslediti. Kaj pravzaprav lahko naredimo, da bi preprečili krajo, in ali je smotrno električna kolesa celo zavarovati?
Kaj zmore doma izdelan kolesarski računalnik? Katere merilnike lahko vanj vgradimo? Je lahko zmogljivejši od cenejših komercialnih izdelkov? Lahko kolesarski računalnik izdelamo tudi na osnovi odprtokodne ročne ure? Lahko za prikaz podatkov uporabimo pametni telefon?
Podobno kot na številnih drugih področjih se digitalizacija pospešeno dogaja tudi na področju koles in kolesarjenja. To še posebej velja za električna kolesa, kjer sodobna elektronika in programska oprema ponujata povsem novo uporabniško izkušnjo, ne samo električne asistence pri premagovanju vzponov in razdalj. Računalniki pomagajo pri vožnji, boljšem treningu, navigaciji, zagotavljanju varnosti in varovanju premoženja.
Električna kolesa niso le … kolesa. Počasi postajajo računalniki na kolesih, zaradi česar smo jih tudi opazili in jim posvetili tokratno posebno poletno številko. Če imajo navadna kolesa le dve kolesi, okvir, amortizerje in menjalnik, imajo električna še kaj več. Tudi na strojni oziroma mehanski ravni.
V tokratnem članku serije o prehodu na računalnike Mac smo zbrali nekaj nasvetov, s katerimi se boste v operacijskem sistemu lažje znašli, izkoristili njegove prednosti in se navadili njegovih posebnosti.
Algoritmi, ki skrbijo za moderiranje vsebin, prečešejo naše objave na družabnih omrežjih, odstranjuje neprimerne vsebine in odločajo, katere vsebine bodo dobile več pozornosti. Nedavna raziskava časopisa The Guardian je pokazala, da so spolno pristranski.
Internetne prevare so ena izmed nadlog, s katero se je verjetno srečal že vsak pogostejši uporabnik interneta, vede ali nevede. Do danes smo videli že veliko različnih in ni dvoma, da bomo v prihodnosti tudi nove.
Prejšnji mesec se je končal večmilijonski konzorcijski projekt RSDO, ki je slovenskemu jeziku podaril orodja za njegovo polnopravno bivanje v digitalni družbi. Prevajalniki, razpoznavalniki govora, analizatorji in druga orodja namreč ne nastanejo v vakuumu, temveč zahtevajo urejene zbirke podatkov, analizo in obilico dela. Končni rezultat so orodja, ki po eni strani olajšajo življenje posamezniku, po drugi pa dajejo potrebno infrastrukturo za uporabo slovenščine v modernih tehnologijah in aplikacijah.
Ne glede na to, ali ste dolgoletni uporabnik Applovih računalnikov ali pa ste se šele včlanili v klub lastnikov in ljubiteljev naprav Mac, bo uporaba računalnikov Mac udobnejša in enostavnejša z nekaj brezplačnimi dodatki.
Če razmišljate, da bi prešli v konkurenčni tabor in Wintel računalnik zamenjali z elegantnim in zmogljivim Macom, je tu nekaj argumentov za in proti. Pridobljenih iz prve roke.
Ni dolgo trajalo, da so velikani začeli odgovarjati na jezikovni model OpenAI. Microsoftov novi Chat Bing nudi vse prednosti ChatGPT in zaradi povezave z internetom odpravlja zamrznjenost v času, ki je njegova največja pomanjkljivost. Po dolgih letih je Bingu uspelo splezati iz brezna obskurnosti.
Svetlobni hologrami in holografski videi ter filmi 3D že dolgo vzbujajo pozornost. Kako delujejo holografski in stereoskopski predvajalniki? Koliko stanejo? Kaj bo prinesel njihov prihodnji razvoj? Bomo lahko filme 3D s prostim očesom že kmalu gledali tudi doma?
Čeprav potresov ne moremo napovedovati, mobilni telefoni sekunde pred uničujočim potresom v nekaterih državah zapiskajo. Za preprostim sporočilom, ki lahko reši življenje, pa stoji več milijonov dolarjev vreden sistem mreže opazovalnic. Podobne sisteme imajo v ZDA, na Japonskem, Kitajskem, v Mehiki in drugod. Evropa za zdaj še zaostaja.
Spet je minilo nekaj let, odkar smo nazadnje preverjali spletne prevajalnike. Čeprav so na prvi pogled ostali enaki, je pod pokrovom očitno veliko novega. Ko smo se pred sedmimi leti čudili napredku preteklega desetletja, smo si težko predstavljali, da bo ta ostal silovit. Strahovi so bili neutemeljeni, saj so današnja orodja še bistveno boljša. Babilonski stolp je končan.
Antični Odisej je poročal o sirenah, ki so nič hudega sluteče popotnike vabile na stranpoti. V sodobnejših časih imamo t. i. platforme za digitalno distribucijo iger. To so bleščeči portali za prodajo zabave, posejani z mamljivimi vabami, s katerimi poskušajo ujeti še kakega od približno poldruge milijarde »gejmerjev« na tem planetu. In, ne, vosek v ušesih prav nič ne pomaga.
Proizvajalci pametnih telefonov, prenosnikov in drugih igračk informacijske družbe nas vsako leto nagovarjajo k zamenjavi naprave, ki jo trenutno uporabljamo. V ta namen pa poleg tržnih nagovorov, podkupljenih recenzentov in neprestanega izdajanja novih izdelkov uporabljajo tudi bolj problematične prijeme, kot je načrtovano zastaranje (planned obsolescence, op. p.).
Ryan Kaji ima danes 11 let. Ko je bil star pet, je ob pomoči svojih staršev objavil prvi video na družabnem omrežju Youtube, v katerem se igra z Lego vlakcem in se uči šteti. Video ima danes skoraj 54 milijonov ogledov, Ryan pa je ena največjih zvezd otroških vplivnežev, ki je leta 2021 s svojimi video posnetki in sponzoriranimi objavami zaslužil dobrih 25 milijonov evrov.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
