Večpredstavni podaljški z vsako novo generacijo dokazujejo, da gre za hitro razvijajoče se področje domače zabave. Čeprav so jim analitiki že obljubljali zaton, saj premorejo sodobni televizorji vse več pametnih funkcij, pa se podaljški ne dajo. Syabas, eden prvih inovatorjev na tem področju, s svojim modelom A-300 dokazuje, kaj vse je mogoče stlačiti v škatlo, ki je velika kot poštena knjiga.
Bržkone ni računalnikarja, ki ne bi poznal blagovne znamke ThinkPad. Gre za nadpovprečno trpežne prenosnike, ki jih je v poslovni svet že pred desetletji splavilo podjetje IBM. Ko se je IBM leta 2005 odločil prodati svoj računalniški oddelek kitajskemu podjetju Lenovo, se je svetovna javnost spraševala, ali se tako poslavljajo rešitve, ki so bile sinonim za zanesljivost in vzdržljivost v računalniški industriji. Toda Lenovo je dokazal, da ne bo tako. Ogledali smo si njihovo tovarno.
Nameni, zakaj ljudje kupujemo televizorje, so zelo različni. Nekatere zanimajo le dnevnoinformativne vsebine, spet drugi stavijo na šport, tretji na ogled programov s tematiko narave in dokumentarci. Še največ pa je tistih, ki si želijo ob ogledu tv programov ali drugih vsebin preprosto zabavati ali vsaj odpočiti. Vsem profilom uporabnikov je torej skupno to, da si želijo pestrih vsebin. In pametni televizorji počno prav to - širijo področje uporabnih vsebin v internet. Torej na področje, ki je praktično brez meja. No, vsaj v teoriji. Pametni televizorji so namreč še vedno razmeroma omejene naprave, vsaj v primerjavi s pametnimi mobilniki ali računalniki.
Glede na priljubljenost pametnih mobilnih telefonov, ki so z razmahom mobilnega interneta in možnostjo uporabe najrazličnejših aplikacij postali prava prodajna uspešnica, je bilo le še vprašanje časa, kdaj se bo koncept povezanih naprav naselil tudi v televizorje. Danes tako skorajda ni več izdelovalca televizorjev, ki v svojem prodajnem programu ne bi imel serije "pametnjakovičev".
Na prejšnjih straneh ste si lahko prebrali, kako so je s procesorji vse začelo, na naslednjih pa se boste spomnili, da na njih tudi danes še vedno vse temelji. Resda vedno bolj beremo le še o telefonih in tablicah in o njihovih varčnih procesorjih ARM, vendar svet osebnega računalništva, pa tudi strežništva, še vedno deluje na arhitekturi x86. Najnovejši AMDjevi in Intelovi procesorji nikakor niso varčni, so pa strupeno hitri.
December 2011
Cestni navigatorji so zadnje desetletje zelo iskane naprave. Njihov razvoj skorajda ne pozna omejitev, saj svoje funkcionalnosti širijo na področji telekomunikacij in digitalne zabave. Preizkusili smo navigator WayteQ X960BT, ki nas je v več pogledih dobesedno presenetil.
Googlov operacijski sistem je v zadnjih letih postal pravcata uspešnica med prenosnimi napravami, še posebej mobilnimi telefoni. Tajvansko podjetje LifeView, ki je sicer znano predvsem po svojih tv karticah, se je odločilo, da bo pod blagovno znamko NOT takšno platformo spremenilo v večpredstavni predvajalnik oziroma podaljšek. Poskus ni najbolje uspel.
Sodobni avtomobili so polni elektronike, njihov osrednji računalnik navadno krmili še vsaj nekaj deset drugih računalnikov. Računalniški navdušenci, ki navijajo računalnike prek meja izdelovalčevih priporočil, so se že pred desetletji lotili tudi avtomobilskih računalnikov. Cilj je jasen - pridobiti več zmogljivosti, optimizacija motorne elektronike pa lahko postreže tudi z nižjo porabo goriva ali odpravi morebitne težave v delovanju motorja. Preverili smo, kako svoje delo opravljajo specialisti na tem področju, t. i. avtomobilski tunerji.
Med programi za optično prepoznavanje vsebin uporabniki nimamo posebej velike izbire. Če se omejimo na slovenščino in našo pisavo, se krog primernih kandidatov še dodatno skrči. Zato pa smo vsekakor veseli nove različice programa ABBYY FineReader 11, ki bolj kot nove funkcije prinaša izboljšavo starih in pohitritev delovanja. To je v očeh uporabnikov navadno vredno celo več od popolnih novotarij.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
