Reklamni slogan že zdavnaj propadlega podjetja Coming je v zadnjih letih praktično ponarodel. Kako tudi ne bi, če pa nas z vseh strani obkrožajo zasloni majhnih in velikih diagonal, ki jih odlikuje zelo dober, če ne kar izvrsten prikaz slike v barvah. Tokrat smo se v laboratoriju pustili razvajati sodobnim televizorjem in projektorjem.
Čeprav so pogoni SSD resnično pohitrili praktično delo z računalnikom, se tisti res napredni uporabniki njihovim hitrostim še vedno le nasmihajo. V najzahtevnejših delovnih okoljih namreč vlogo delovnega pogona ali diska prevzame kar pomnilnik. RAM disk ali pogon v pomnilniku je rešitev, ki ponuja najhitrejše možno obdelovanje podatkov, dostopno povprečnemu uporabniku. A le, če se ta odreče nekaterim funkcionalnostim tradicionalnih rešitev.
Dejstvo je, da so cene pogonov SSD visoke, vsaj s stališča zmogljivosti hrambe podatkov, ki jo ponujajo. Če iščemo predvsem poceni rešitev za hrambo podatkov, potem SSD ni za nas, saj bomo z gigabajti ali celo terabajti za odštete evre bistveno bolje postreženi pri klasičnih diskih. Zavedati se pač moramo, da z nakupom pogona SSD kupujemo zmogljivost. Pravzaprav nesramno veliko zmogljivosti in, preneseno v prakso, hitrosti in odzivnosti računalniškega sistema, v katerega nameravamo pogon SSD vgraditi. In prav to smo pripravljeni tudi ustrezno plačati.
Letošnji CeBIT nas je napolnil z mešanimi občutki. Očitno je, da se je IT industrija znašla na razpotju, podjetja pa se na spremembe odzivajo zelo različno. Nekatera so se zatekla k varčevalnim ukrepom in želijo aktualni gospodarski krč preprosto prebroditi, spet druga stavijo na inovacije in uporabo novih tehnologij. Prav po tehnološki plati je bil sejem precej optimističen, saj so poslovni uporabniki z njega odhajali bolj zadovoljni kot pa povprečni obiskovalci.
Pogoni SSD so eno najhitreje razvijajočih se področij v svetu računalništva. Zato smo se v Monitorjevem laboratoriju odločili, da nov veliki test bliskovito hitrih pogonov opravimo že po vsega devetih mesecih, saj so nam izdelovalci poslali na preizkus več kot ducat novih modelov. Skupna imenovalca vseh preizkušenih pogonov sta seveda hitrost in izjemna odzivnost, ki naredita uporabniško izkušnjo pri igranju ali resnem delu z računalnikom še toliko boljšo.
Uporabniki računalnikov v zadnjih letih veselo uživamo v vseh čarih, ki jih prinaša sodobna digitalna tehnologija. S podrobnostmi bogate fotografije, visoko ločljivimi videoposnetki, vseobsežnimi programskimi paketi in igrami s fenomenalno grafiko pa imajo tudi kakšno negativno plat. Zdi se, da so vse omenjene vsebine nenasitne glede porabe prostora na diskih računalnikov. A na pomoč nam zopet lahko priskrbi - kdo drug kot - tehnologija.
Digitalni televizorji so v zadnjih letih obuli precej velike čevlje. Najprej so se jim začele večati diagonale zaslonov, zatem pa so osvojili še povezovanje v internet in prikaz 3D-podob. Njihovi tekmeci za pozornost zahtevnejših uporabnikov so seveda projektorji, ki z zadnjimi inovacijami pričarajo tudi 3D sliko in ne želijo zaostajati. Preizkusili smo dva 3D projektorja, ki sta cenejša od dveh tisočakov, kar ju postavlja ob bok večjim 3D televizorjem. Le da s projektorjem dobimo še precej dodatnih (centi)metrov slike.
Nomadske navade se v 21. stoletju vračajo tudi med vse več Slovencev. Še posebej ob praznikih, koncu tedna in drugih dela prostih dnevnih se radi odpravimo na različne izlete. Za premagovanje razdalj navadno skrbi kar jekleni konjiček, v katerem se poleg obilice potrebne in nepotrebne krame pelje še vsa družina. Marsikateri starši se dobesedno psihično pripravijo na daljšo pot z otroki in mladostniki, ki jim ti premiki niso vedno všeč. Preverili smo, kako lahko z različnimi pripomočki poskrbimo, da bo zadovoljna in umirjena mladež postala del prometne varnosti pri prevozu družinskih članov.
Večpredstavni podaljški z vsako novo generacijo dokazujejo, da gre za hitro razvijajoče se področje domače zabave. Čeprav so jim analitiki že obljubljali zaton, saj premorejo sodobni televizorji vse več pametnih funkcij, pa se podaljški ne dajo. Syabas, eden prvih inovatorjev na tem področju, s svojim modelom A-300 dokazuje, kaj vse je mogoče stlačiti v škatlo, ki je velika kot poštena knjiga.
Bržkone ni računalnikarja, ki ne bi poznal blagovne znamke ThinkPad. Gre za nadpovprečno trpežne prenosnike, ki jih je v poslovni svet že pred desetletji splavilo podjetje IBM. Ko se je IBM leta 2005 odločil prodati svoj računalniški oddelek kitajskemu podjetju Lenovo, se je svetovna javnost spraševala, ali se tako poslavljajo rešitve, ki so bile sinonim za zanesljivost in vzdržljivost v računalniški industriji. Toda Lenovo je dokazal, da ne bo tako. Ogledali smo si njihovo tovarno.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
