Začetek septembra je za zanesenjake za večpredstavnost vsako leto nekaj posebnega, saj nestrpno pričakujejo novosti, ki so jih zanje in za širšo javnost pripravili izdelovalci digitalnih igrač(k). Letos je sejem zabavne elektronike IFA 2011 v Berlinu obiskala tričlanska ekipa revije Monitor, ki se je tako kot praktično vsi obiskovalci lotila iskanja novotarij s predpono 3D.
Računalniški zvočniki so nekakšno prezrto dete računalniške industrije. Čeprav večina uporabnikov računalnikov ne velja za avdiofile, smo prepričani, da kljub vsemu znajo ločiti med "plastičnim" zvokom nizkocenovnih rešitev in kakovostjo predvajanja zvočnih vsebin na katerem izmed izdelkov, opremljenih s ceno, izraženo s trimestno številko. Za začetek smo ušesa najprej napeli mi ...
T. i. večpredstavni podaljški so se začeli v dnevne sobe seliti že pred leti, ko je postalo jasno, da poleg vitkega digitalnega televizorja res ne sodi velik in glasen računalnik, ob pomoči katerega bi uporabniki predvajali bogate avdio in video vsebine. Majhne škatlice so od našega zadnjega preizkusa, od tega mineva že dve leti, napredovale v smeri, ki smo jo napovedali že tedaj - v omrežno povezovanje in tesnejšo navezo s spletnimi mesti in storitvami.
Digitalna doba nas je povsem razvadila. Največje razvajence najdemo prav med večpredstavnimi zanesenjaki, ki prezirajo video vsebine, ki ne dosegajo visoke ločljivosti, ter svoja ušesa razvajajo s polnim prostorskim zvokom. A ker večino bogatih digitalnih vsebin danes najdemo predvsem na računalnikih, želeli pa bi si jih na digitalnem televizorju ali projektorju in avdio sprejemniku, potrebujemo še en vmesni člen. Večpredstavni podaljšek, dobrodošel.
Zdi se, da izdelovalcem grafičnih kartic nikoli ne zmanjka zamisli in razlogov za oblikovanje novih modelov grafičnih kartic. "Igranje" z delovnimi frekvencami procesorja in pomnilnika ter številom cevovodov in senčilnih enot je namreč poskrbelo, da lahko izdelovalci za vsakih 10 odstotkov zmogljivosti (navzgor ali navzdol) oblikujejo nov model v posamezni družini kartic. Pa ima to sploh smisel? Veliko uspešnejši je namreč recept dodajanja lastnosti, ki jih konkurenca nima.
Sodobni računalniki tako hitro pridobivajo na zmogljivostih, da uporabnikom že zmanjkuje domišljije, kje vse digitalne ničle in enice porabiti. Preizkusili smo AMDjevo in Intelovo zamisel, kako kar najenostavneje ustreči manj zahtevnim uporabnikom in obenem prepričati še navdušence za sisteme hišnega kina.
Prijaznost do okolja in energijska varčnost sta v zadnjih letih dodobra okužili tudi računalniško industrijo. Danes je pač trendovsko biti "zelen. V tem duhu so v Logitechu oblikovali tudi najnovejšo solarno tipkovnico, ki smo jo seveda takoj preizkusili.
Pogovarjali smo se s Kevinom O'Donovanom, Intelovim strategom za razvoj novih poslovnih področij. Vroča tema v računalniški industriji so nedvomno tablice, zato smo sogovornika izprašali o prihodnjem razvoju in možnostih mešanja kart med največjimi igralci v industriji.
Star pregovor pravi, da za malo denarja dobimo malo glasbe, meri pa predvsem na zavedanje ljudi, da poceni izdelki le redko upravičijo nizko ceno. Preizkušeni vmesnik Dension Webradio sicer meri zgolj na glasbeni del omenjenega pregovora, saj ni prav poceni, pravo (stroškovno) plat pa pokaže šele ob daljši rabi.
Vročica, ki so jo med programersko skupnostjo zakuhali izdelovalci pametnih mobilnih telefonov, je s prihodom tabličnih računalnikov dobila nove razsežnosti. O razvoju mobilnih aplikacij in izzivih programerjev smo klepetali z Gregorjem Reboljem, direktorjem podjetja Klika, ki se predstavlja kot neodvisni laboratorij za razvoj programske opreme.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
