Tiskanje je danes dinamična mešanica inovativnosti, trajnosti in na stranke osredotočenih rešitev. Ti trendi ne kažejo le tehnološkega napredka proizvajalcev tiskalnikov, temveč tudi njihovo globlje razumevanje potreb strank in okoljske odgovornosti.
Kaj bo prej množično razširjeno – brezpapirno poslovanje ali samovozeči avtomobili? Če bi sodili po trenutnem stanju, potem se zdi brezpapirno poslovanje prej uresničljiv ideal, saj ga je nekaterim podjetjem že uspelo doseči, povsem avtonomne vožnje, razen v precej natančno določenih pogojih in okoljih, pa pač še ne. Toda če hkrati pomislimo na to, da po svetu še vedno natisnemo okoli 50 bilijonov dokumentov letno, pa v to številko seveda niso všteti vsi časopisi, revije, navodila za uporabo izdelkov in cel kup drugih vsebin na papirju, je družba od vseprisotnega brezpapirnega poslovanja vendarle še zelo zelo daleč.
Prihodnost upravljanja vsebin zaznamujejo hiter tehnološki napredek in spreminjajoča se pričakovanja uporabnikov. V ospredje stopajo personalizacija vsebin, optimizacija za mobilne naprave ter interaktivnost.
Odvisno od tega, koga vprašate. Povprečen Zemljan si jih težko predstavlja, (starim) zavarovalnicam ne dišijo, za tehnološka zagonska podjetja v panogi zavarovalništva, t. i. insurtech, pa so glavni vir inovacij.
Informatiki poznamo stopničasti razvoj in razvoj na preskok. V razvitem svetu hodimo po stopnicah. Te redkeje preskočimo, saj, podobno kot v vsakdanjem življenju, tvegamo poškodbe, padce, skratka, težave. V svetu telekomunikacij smo tako začeli z bakreno parico in za današnje čase smešno majhnimi hitrostmi prenosa podatkov. Vsega 300 bit/s je šlo na začetku. Celo desetletje so modemi potrebovali, da so prišli z 2,4 kbit/s na 9,6 kbit. In potem še na 33,6 kbit/s, dokler se jim pri hitrosti 56 kbit/s ni končno ustavilo. A je sledila menjava tehnologije na ADSL, ADSL2 in današnji VDSL, ki v idealnih razmerah v praksi mogoče zmore dostaviti 56 Mbit/s v smeri do uporabnika. Na drugi strani ekvatorja pa imamo predele sveta, kjer se z bakrenimi paricami sploh niso ukvarjali. Zelo verjetno se niso ukvarjali niti z optičnimi vlakni, ki so jih nasledila. Njihov spomin na internet in širokopasovno povezljivost je povezan le in zgolj z mobilnimi omrežji. To je razvoj na preskok.
Več milijard ljudi po svetu še vedno nima bančnega računa ali dostopa do bančnih storitev. Na drugi strani pa želijo zagonska podjetja v finančni industriji preobraziti po njihovem mnenju togo bančništvo. Eno je jasno: pred nami je cunami tehnoloških sprememb v bančništvu. In to je dobro.
Vsako podjetje si želi imeti najsodobnejšo zaščito pred kibernetskimi napadi, zlasti ker so ti napadi vedno pogostejši in nevarnejši. Ranljivosti, napake in prevare lahko posamezno podjetje stanejo na milijone evrov. Zelo hitro se zato tam pojavi misel: Kaj pa, če bi za našo kibernetsko varnost skrbel nekdo drug?
Za kibernetskimi napadi so ljudje, prav tako na strani obrambe. Težava je predvsem v tem, da je zadnjih veliko premalo. Tudi v Sloveniji.
Univerze, fakultete in šole so relativno lahek plen za napadalce, sploh tiste brez lastnega IT-osebja in varnostnih strokovnjakov.
Informatiki se ob zgornji izjavi zdrznejo in zamahnejo z roko – saj ne ve, kaj govori/piše. Pa ve. Ker ni klasično ozkogled. V svetu IKT je v vseh poklicih močno dominanten moški spol. Žensk je za enoštevilčni odstotek, torej manj kot desetina. Če bi začeli delati na tem področju, da bi zmanjšali razkorak med spoloma, bi kar naenkrat cela vrsta kadrovskih težav, povezanih s pomanjkanjem IKT-strokovnjakov, izginila.
Medtem ko industrijske robote poznamo desetletja, so nedavni preboji na področju umetne inteligence, strojnega učenja in inženiringa naredili robote eksponentno učinkovitejše pri njihovem delu. Današnji roboti so prisotni v skoraj vseh panogah. Razvoj pametnih in sodelujočih robotov pa namiguje, da jih lahko v prihodnje pričakujemo tudi v naših domovih.
Industrijski internet stvari ima izjemen potencial: z izboljšanjem operativne učinkovitosti, varnostnih standardov in ustvarjanjem novih poslovnih modelov lahko povzroči revolucijo v industriji. Revolucijo, ki temelji na povezljivosti in kakovostnih podatkih.
Računalništvo v oblaku je poskrbelo, da je malodane vse v svetu IT, od programske do strojne opreme, podjetjem in uporabnikom na voljo v obliki storitev. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bodo na to pot stopili tudi roboti oziroma robotika. Sploh v zadnjih letih, ko so podjetja pogumneje začela uvajati avtonomna robotska vozila in sodelujoče robote, ki niso več »prikovani« na svoje mesto za ograjo v robotski celici, temveč lahko sobivajo in sodelujejo z ljudmi v proizvodnji in skladišču.
Da bi zagotovili veljavnost elektronskega podpisovanja, ga je treba umestiti v pravni okvir. Podobno kot drugje imamo tudi v Sloveniji ustrezno pravno ureditev (od leta 2000). Ta je nastala (ZEPEP) na osnovi evropske Direktive 1999/93. Zaradi njene ohlapnosti pri implementaciji je Evropska komisija leta 2014 omejila pravila z Uredbo (EU) o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije, krajše eIDAS. Letos smo dobili različico 2.0.
Gotovo ste se že znašli v zagati, kako izvesti digitalno podpisovanje elektronskega dokumenta, če mora to storiti več ljudi. Pošiljanje PDF od vrat do vrat je rešitev, ki bi ji težko tako rekli. Obstaja več sistemov, ki so namenjeni delu z dokumenti in večkratno podpisovanje opravijo kot za šalo. Podpisujemo lahko na računalnikih, tablicah ali telefonih, lokalno ali v oblaku, sami ali skupinsko. Poglejmo, kaj obstaja na naših tleh.
Tehnologija je poskrbela za preobrazbo sodobnih učilnic in preoblikovala način izvajanja ter doživljanja izobraževanja.
Uvajanje digitalne tehnologije je povzročilo številne spremembe v izobraževanju in učenju, vendar ali res lahko trdimo, da je tehnologija korenito spremenila izobraževanje?
To ugotavljajo tudi podjetja. Nevsakdanja raziskava podjetja Gartner ugotavlja, da v povprečju dve podjetji od treh obžalujeta nakup nove programske opreme.
Ponudniki poslovne programske opreme hitijo vključevati tehnologije umetne inteligence v svoje izdelke in zatrjujejo, da tako dobrih rešitev še ni bilo.
Ima Gartner prav, ko napoveduje, da bo že prihodnje leto kar 85 odstotkov podjetij za poslovanje uporabljalo računalništvo v oblaku?
Ko uporabniki in podjetja naletimo na licenčne in druge pogoje, povezane s programsko opremo, samo prevrtimo ali preklikamo nekaj deset strani drobnega tiska, iščoč gumb Potrdi oziroma Se strinjam. Tej pogojev in pravil nihče ne bere, vključno z menoj, sicer verjetno ne bi namestili niti enega programa. Ključen in najkrajši mogoči povzetek pa se bere nekako takole: programska oprema je na voljo »taka, kot je«, brez posebnih zagotovil in garancij, posebej kar zadeva prihodnje posodobitve programske opreme.
Človek že vso svojo zgodovino dokazuje, da je izredno prilagodljivo bitje. Prav zaradi svoje prilagodljivosti se je obdržal na vrhu prehranjevalne verige. Darwinov nauk očitno velja. Še toliko bolj v digitalnem svetu.
Od orodij z umetno inteligenco do izboljšanih oziroma s podatki obogatenih videokonferenc, poenotene komunikacije obljubljajo, da bodo spodbujale učinkovitost, produktivnost in inovacije v sodobnih poslovnih okoljih.
Podjetja, ki zaposlenim omogočajo oziroma zaupajo delo na daljavo, so statistično uspešnejša. Miselni zasuk ni enostaven, zato pa je tu hibridno delo, ki olajša ta prehod.
Zdravstvena oskrba se spreminja in informacijska tehnologija v zdravstvu je glavno gonilo teh sprememb. Zdravstvene ustanove tako nenehno iščejo načine za izboljšanje kakovosti oskrbe, ki jo zagotavljajo.
Pričakovano ali ne, v panogi logistike in transporta najbolj primanjkuje prav skladiščnikov in voznikov tovornjakov. Jih lahko zamenja tehnologija? Delno, vsekakor.
Če vprašate tehnološka podjetja, vam bodo verjetno poskušala prodati mantro, da je vsak posameznik zamenljiv. Kaj pa, ko posameznikov (močno) primanjkuje, celo zmanjka? Takrat jih pač zamenja oziroma nadomesti tehnologija. Je res tako enostavno? Je in ni, odvisno od dela, ki ga ti ljudje opravljajo.
Poslovni svet in digitalna okolja se razvijajo z izjemno hitrostjo, zato se podjetja nenehno soočajo z izzivi – bodisi prilagajanja bodisi zaostajanja. Kako se spopasti z umetno inteligenco, avtomatizacijo, s hibridnimi oblaki in varnostnimi grožnjami naenkrat? Skrbnikom IT-infrastrukture v teh časih res ni lahko.
Poslovni svet letos govori predvsem o umetni inteligenci, pri čemer večina ljudi spregleda dejstvo, da so njeni temelji predvsem v podatkovnih centrih, ki predstavljajo hrbtenico umetne inteligence in praktično vsega digitalnega.
Pred dvema desetletjema ali tremi niti informatiki sami niso verjeli, da bi lahko računalništvo v oblaku predstavljalo temelj informatike, saj so menili, da bodo podjetja ključne sisteme in podatke vedno rada držala pri sebi. Danes pa se te prakse skoraj otepajo.
Arhiv
Po kategorijah
