Članki
Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu vnosa. Brskate lahko tudi po rubrikah/kategorijah, kot so zakoličeni v reviji, ali pa se zakopljete v članke priljubljenega avtorja. Ali pa preskočite v arhiv.
Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu vnosa. Brskate lahko tudi po rubrikah/kategorijah, kot so zakoličeni v reviji, ali pa se zakopljete v članke priljubljenega avtorja. Ali pa preskočite v arhiv.
Če se nam je še lani zdelo, da so razprave o kibernetskih napadih, varovanju kritične infrastrukture in drugih dejavnikih vojskovanja v kibernetskem prostoru, kjer namesto tankov preštevamo strežnike, namesto vojakov pa strokovnjake, usposobljene za vojskovanje v prostoru ničel in enic, nekako oddaljene, smo lahko letos skorajda na lastni koži občutili posledice kibernetskih napadov ter bili na svetovni ravni priča večkratnim kibernetskim bitkam med posamezniki, interesnimi skupinami in državami.
Letošnje leto bo očitno rekordno za področje podatkovnih centrov. Po svetu naj bi jih po napovedih analitikov družbe IDC delovalo kar 8,6 milijona. A njihove vrste se bodo v prihodnje predvsem redčile.
Ne glede na to, ali vaše podjetje že uporablja oblačne storitve IT ali ne, nekaj ključne tehnologije še vedno ostaja v podjetju. Kdaj ste nazadnje preverili njeno kondicijo?
Je vaše poslovanje pripravljeno na selitev v računalniški oblak? Ta novi »virtualni« svet obljublja nižje stroške, višjo produktivnost, praktično neomejeno skalabilnost in še marsikaj drugega. A kdor se poda na pot v oblake brez dobrega načrta, utegne biti razočaran.
Trendov pri računalništvu v oblaku res ne manjka. Letos se podjetja posvečajo predvsem izzivom s področja obvladovanja in upravljanja oblačnih storitev ter obvladovanja stroškov.
Računalništvo v oblaku je v poslovnih okoljih skoraj lastnoročno sprožil »napredni knjigarnar« Amazon, ko je leta 2006 podjetjem ponudil, da na njegovi zgledno urejeni infrastrukturi IT hranijo in obdelujejo podatke. Kot storitev. Lani je z oblačnimi storitvami Amazon ustvaril več kot 14 milijard dolarjev prihodkov – ob zdravih zaslužkih, kakopak. Računalništvo v oblaku se torej splača – ne le ponudnikom, temveč tudi uporabnikom oblačnih storitev, drugače ne bi bilo tako zelo razširjeno.
Človek in papir sta že stoletja neločljivo povezana. Pisalne stroje so nadomestili iglični oziroma matrični tiskalniki, ki so si skoraj podredili drugo polovico 20. stoletja, najbolj trdoživi pa so se obdržali vse do današnjih dni.
Na številnih spletnih straneh moramo dokazati, da smo človek, ne robot. Razlogi so najrazličnejši, v glavnem pa gre za omejitve zlorab. Včasih smo v ta namen prepisovali popačene besede, danes pa pogosto zadostuje, da prepoznamo prometni znak na fotografiji ali da preprosto kliknemo napis Jaz nisem robot. Preizkus CAPTCHA je v dveh desetletjih naredil dolgo pot.
Izvolitev Donalda Trumpa in poslabšanje političnega ozračja v Združenih državah Amerike je bil očitno dovolj glasen signal, da se zdaj vedno več ljudi resno sprašuje – bi morala država z regulatornimi okviri poseči v dolino silicija?
Po malo daljšem premoru smo si spet ogledali, kako se spreminjajo navade spletnih obiskovalcev na straneh revij Monitor in Mladina. Primerjali smo nedavno minulih 12 mesecev z enakim obdobjem leto prej.
Ob vsem videu, ki ga posnamemo s telefoni, se skoraj spodobi izdelati vsaj nekaj resnejših »filmov« na leto. Čisto lepo je prijateljem pokazati posamezne odlomke s koncerta, utrinke z izleta ali razdrobljeno dogajanje na zabavi, še veliko bolj zanimivo in profesionalno pa je predvajati obdelan in zmontiran nekajminutni prispevek.
Čeprav je prelom v novo leto matematični konstrukt, ki nima ravno trdne podlage v položaju Zemlje pri kroženju okoli Sonca, razen tega da se ponovi približno vsako leto, smo ga Zemljani sprejeli kot največji planetarni praznik. In ker se praznikom ne gleda v zobe, smo tudi mi zaokrožili okoli planeta in našli nekaj izdelkov, ki nam – upravičeno ali ne – privzdignejo obrvi.
Med pohajkovanjem po spletu nemalokrat naletimo na zanimivo vsebino, ki je v danem trenutku ne zmoremo použiti. Na pomoč nam priskočijo dobri, stari zaznamki, ki si zapomnijo naslov spletišča za kasnejši obisk. Ker so zaznamki nerodni in zastareli ter povečini zahtevajo internetno povezanost, so se na telefonih iPhone in tablicah iPad uveljavile aplikacije, ki omogočajo sodobno kasnejše branje.
Kriptovalute so v zadnjem času najbolj vroča stvar na svetu, kupujejo jih računalnikarji, frizerke, domači mesar in tehnično nepodkovana sestrična. Skladno s priljubljenostjo kriptovalut raste tudi nabor aplikacij, ki nam omogočajo poslovanje z njimi. Na Androidu so nam padli v oko naslednji programski kriptoizdelki.
Pocket Schedule. Odlična aplikacija za vodenje urnikov, namenjena predvsem šolarjem, učiteljem in staršem za vodenje šolskih urnikov, testov, domačih nalog in podobno.
Lawnchair Launcher (Unreleased) je zaganjalnik, ki temelji na zmožnostih telefonov Pixel. Za razliko od Googlovega Pixel Launcherja ponuja več možnosti prilagajanja.
Navidezna in nadgrajena resničnost sta nedvomno med najbolj vročimi tehnologijami ta hip. O tem sanjajo tako velika kot mlada zagonska podjetja, velike korporacije in potrošniki. Kam se giblje ta mlada smer računalništva, je bilo moč videti na specializirani konferenci AWE 2017, ki so jo konec oktobra priredili v Muenchnu.
Letos poleti se je zazdelo, da je na delu nov kriptovirus, ki uničuje sisteme in povzroča veliko poslovno škodo. Po spletu so se razširile objave, da prihaja uredba GDPR, da ni nanjo skoraj nihče pripravljen, da bo tukaj prej, kot si mislite, in da bodo posledice res katastrofalne.
Kako povezujemo aplikacije v različnih informacijskih sistemih? Kako načrtovati komunikacijske protokole? Kakšni sta vlogi sistemskega arhitekta in tehnologa? Kdaj napisati programsko kodo v celoti? Pa varnost?
Hitrost razvoja in inoviranja v industriji programske opreme je tako velika, da so lahko podjetja praktično že kar takoj v zaostanku. Preverili smo, kaj danes uporabljajo tisti, ki so v ospredju.
Tak namig dobimo, če v Google vpišemo besedo »LinkedIn« (»LinkedIn is not a dating site«). S tem dejstvom se bomo kar vsi strinjali, ne glede na to, kakšne izkušnje imamo z rabo tega omrežja. Nekateri so si nekoč v njegovi razmeroma dolgočasni zgodovini ustvarili profil in ga še danes skrbno negujejo ter spletišče vsak dan uporabljajo, drugi so si ga ustvarili in spletišče le redkokdaj obiščejo, tretji pa sploh ne vidijo smisla v tem, da bi na LinkedIn dverih kaj imeli.
Amsterdam je gostil letošnjo evropsko konferenco Analytics Experience.
Družba Dell Technologies je s prevzemom podjetja EMC2 postala največje zasebno tehnološko podjetje na svetu.
Marc Andreessen je leta 2011 izustil enega slovitejših stavkov, ko je dejal, da »programska oprema žre svet«. Šest let pozneje njegova teza še vedno drži, le da bi jo lahko še razširili. Programske kode danes upravljajo svet, pri čemer pa so jih po pomembnosti še prehitele storitve. Z vidika uporabnika se zdi, da se vse vrti okoli storitev. V okolju, kjer vladata oblak in analitika, relativna vrednost digitalnih virov pospešeno narašča in prej ali slej doseže ter preseže vrednost fizičnih virov. Če naj digitalni viri in vsebine prepričajo tiste, ki so zanje pripravljeni plačati, morajo biti pospremljeni s kakovostnimi storitvami in inovacijami. Kaj to pomeni za podjetja?
Starejši se še zelo dobro spominjamo, kako so pred desetletji povezovanje v internet spremljali hreščoče-piskajoči zvoki, ki so prihajali iz notranjosti računalnika ali pa iz škatlice poleg njega. Da, to so bili časi modemov.
Že kar nekaj izdelovalcev se pohvali, da lahko njihov telefon priklopimo na monitor, tipkovnico in miško in ga s tem prelevimo v pravi računalnik. Toda, ali to tudi deluje?
Letošnja evforija okoli kriptovalut je postregla še z eno tehnološko inovacijo, za katero ta hip ni čisto jasno, ali bo korenito spremenila financiranje spletnih vsebin ali pa gre za muho enodnevnico. Upravljavci spletnih strani so spoznali, da lahko za čas obiska izkoristijo procesorsko moč obiskovalca in si z njo narudarijo nekaj kriptovalut. Bomo v prihodnosti v zameno za dostop do spletnih vsebin prispevali procesorski čas?
V času čedalje večje rabe mobilnih naprav in oblačnih storitev in s tem tudi povečane količine informacij bi nas moral dolgotrajen spomin v takšni in drugačni obliki zelo skrbeti. Papir se izkaže kot preizkušena in zanesljiva rešitev.
Delo plemeniti, zato ljudje v službi ali doma že od nekdaj delamo. Ne glede na izbrani poklic se vsakdo kdaj pa kdaj spremeni v pravega hišnega mojstra. Hobi hišniki s telefonom iPhone smo najbolj veseli naslednjih aplikacij.
Adobe Scan. Aplikacija Adobe Scan omogoča hitro pretvorbo papirnatih dokumentov v digitalno obliko, kjer lahko po dokumentih tudi iščemo, jih podpisujemo in podobno.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih