Tehnologije interneta stvari vsekakor imajo potencial, da bodo v 21. stoletju (so)upravljale poslovanje podjetij in vplivale na življenja ljudi. Morebiti celo postale naslednja velika stvar. Brez izzivov zato seveda ne gre.
Industrija, tako njen proizvodni kot prodajni del, se pospešeno spreminjata. Vse z namenom, da bi ugodila vedno novim zahtevam strank.
Industrijski internet stvari obljublja revolucijo v proizvodnji, uresničil pa jo bo z zbiranjem, obdelovanjem in dostavljanjem ogromnih količin podatkov z bliskovitimi hitrostmi. Kako točno bo vplival na poslovanje proizvodnih podjetij, pa v nadaljevanju ...
Industrija 4.0 ali četrta industrijska revolucija, kot jo nekateri imenujejo, proizvajalce opremlja z napredno avtomatizacijo ter informacijskimi rešitvami za podporo celotnega življenjskega cikla izdelkov. Nova era prinaša vrsto sprememb in izzivov v svet proizvodnje.
Trend poskusov vdiranja v omrežje in iskanje ranljivosti v omrežjih vztrajno narašča, zato je letošnji izziv IT strokovnjakov preoblikovanje varnostnih strategij in obrambne linije.
Analitiki Forrester Research napovedujejo, da se bo področje t. i. robotske avtomatizacije procesov v naslednjih treh letih malone podeseterilo. Pristopov k avtomatizaciji poslovanja je več, katerega potrebuje vaše podjetje?
Ne glede na to, s čim se ukvarja podjetje, ali gre za prodajo knjig ali sesalcev od vrat do vrat ali pa izdelavo robotov oziroma česa drugega na proizvodni liniji, je dejstvo, da se vsi zanašajo na poslovne procese, da bo delo opravljeno.
Kadrovski svet je po zaslugi sodobne tehnologije še kako dinamičen. Zaposleni pričakujejo preprosto več od podjetij, kadroviki pa si prizadevajo obdržati dobre zaposlene v podjetjih in izboljšati kulturo na delovnem mestu. Svojo vlogo ima seveda tudi namenska programska oprema.
Mar kdaj pomislite, kako bodo poslovna okolja videti čez 5, 10 ali več let? Ali pa na to, kako boste delali čez desetletje ali dve – če sploh? Saj ne, da nam različni mediji in spletne dveri napovedujejo, da nas bodo v prihodnje večinoma nadomestili roboti oziroma virtualni asistenti in operativci, prihodnost dela in posla bo zagotovo videti znatno drugače. Z nami ali brez nas (beri: ljudi).
V krogih razvijalcev programske opreme se veliko govori o mikrostoritvah in arhitekturi, ukrojeni za oblačna računalniška okolja. Čeprav je tehnologija v bistvu stara že skoraj desetletje, šele zdaj stopa v ospredje – tudi z močnim slovenskim pridihom. Kaj se je spremenilo?
Podjetja bodo že letos porabila skoraj polovico proračunov za IT za oblačne storitve in rešitve. Ta trend se bo v prihodnje le še nadaljeval. Kaj to pomeni za informatiko in informatike?
Razvoj infrastrukture IT je zanimiva in obenem zapletena tema. Podjetja si želijo okolij IT, ki bodo kar najbolj prilagodljiva glede na trenutne potrebe poslovanja, to pa jim lahko zagotovi le programsko opredeljeno okolje.
Uporabniki smo računalniški oblak in rešitve ter storitve, ki jih ponuja, vzeli za svoje. Nihče izmed nas se ne bi več odrekel udobju aplikacij, ki tečejo v brskalniku ali pa so prek njega enostavno dostopne. Še manj bi lahko shajali brez mobilnih aplikacij, saj z njimi marsikaj postorimo hitreje in lažje. Tega se zavedajo tudi ustvarjalci programskih rešitev, ki prav tako gojijo pozitivna čustva do oblaka, oziroma tega, kar oblak predstavlja – neskončno zmogljivo in precej standardizirano platformo. To pomeni, da jim je v interesu razvijati programsko opremo za oblačna okolja, saj tako lažje dosežejo več uporabnikov – tako poslovnih kot domačih.
Raziskovalci, znanstveniki in inženirji nenehno stremijo k napredku. Preverili smo, katere tehnologije imajo trenutno največji potencial, da bi korenito spremenile naša življenja.
Raziskave s področja digitalne preobrazbe kažejo, da ta v praksi v domačih podjetjih meri predvsem na interne izboljšave, manj pa se podjetja, vsaj zaenkrat, posvečajo strankam in potrošnikom ter njihovi uporabniški izkušnji.
Zaradi vedno večje povezanosti informacijskih sistemov in pretoka podatkov med organizacijami postaja zagotavljanje ustreznega varovanja informacij vedno večji izziv. Z večjo mobilnostjo zaposlenih in razpršenostjo informacij se lahko dostopnost od »koderkoli in kadarkoli« kaj hitro spremeni v »kdorkoli in karkoli«.
Bržkone je po desetletju govora o digitalni preobrazbi že vsem kristalno jasno, da ni namenjena zgolj podjetjem iz Silicijeve doline ali mladim zagonskim podjetjem. Predstavlja namreč način življenja in dela organizacij, ki želijo preživeti in uspevati v naslednjem desetletju. Je del digitalnega darvinizma, ki ne bo prizanesljiv do podjetij, katera nameravajo zgolj »poslovati kot ponavadi« v nedogled. Ker to preprosto ne bo mogoče. Že danes vidimo, v kakšnih mukah so podjetja, ki, gledano tehnološko, korak ali dva (ali še več) zaostajajo. Zastareli in že zdavnaj preživeti sistemi/poslovni modeli jim onemogočajo nujne prilagoditve poslovanja. Pa naj gre za banke, zavarovalnice, logiste, bolnišnice, uvoznike ali katerokoli drugo organizacijo, izziv je enak za vse. In za razliko od večine drugih izzivov ga ni moč rešiti zgolj na način, da mu namenijo (vedno) več denarja. Tudi priljubljen recept modernizacije poslovanja z zaposlovanjem »digitalnih« direktorjev (CDO) in oblikovanjem inovacijskih centrov in/ali centrov odličnosti se v takih podjetjih pogosto ne obnese. Ker se ne more, saj je sama osnova tista, ki jo je treba (korenito) spremeniti – npr. spremeniti poslovni model.
Videokonference so nadvse koristen komunikacijski pripomoček, še posebej, če je povezava z oddaljenimi sogovorniki kakovostna. Logitech ima v svoji ponudbi izdelke, ki zagotavljajo visoko kakovost povezav tudi, ko želimo povezati večje sejne sobe, v katerih na več lokacijah sodeluje večje število sogovornikov.
Sistemi za elektronsko sestankovanje, videokonference in skupinsko sodelovanje so med nami že vrsto let, a zdi se, da na nekako še vedno predstavljajo bolj prihodnost kot sedanjost komuniciranja. Vzroki za to so tako v tehnologiji kot navadah uporabnikov. A vendar proizvajalci trdno verjamejo v razlog za njihov obstoj in uspeh, zato vanje vgrajujejo najnovejše tehnologije, kot sta tudi umetna inteligenca in strojno učenje. Vse to s ciljem, da bi se občasna raba spremenila v vsakodnevno navado, zlasti v poslovnem okolju, ki zaostaja za dogajanjem v zasebni rabi.
Tehnologije veriženja podatkovnih blokov (angl. blockchain) obljubljajo, da bodo prinesle korenite spremembe malodane v vsako industrijo. Zakaj jih torej ne bi vpregli na področju informacijske varnosti?
V zadnjih mesecih odkrite ranljivosti v procesorjih in drugih tehnologijah nas ne smejo pustiti ravnodušnih. Že jutri smo namreč lahko med žrtvami kraje podatkov.
Vsako podjetje si prizadeva (za)ščititi občutljive podatke. A pogosto niso na udaru le shranjeni podatki, napadalci lahko zelo veliko informacij odnesejo tudi, če najdejo pot do komunikacijskih kanalov in rešitev podjetja. Dodatne skrbi za CIO, torej.
Se mar lahko v prihodnje zgodi informacijska katastrofa v obliki globalne odpovedi delovanja interneta? Če do tega res pride, bo za črni dan v človeški zgodovini krivo nekaj, česar nismo predvideli.
Zavedanje o tem, kako nevaren in razširjen je kibernetski kriminal, je v svetu relativno slabo. Ozaveščanja ljudi skoraj ni, a pogovor med prijatelji in znanci razkrije, da stvari še zdaleč niso nedolžne. Kako bi tudi bile, če drži poročilo PwC Global Economic Crime Report, ki ugotavlja, da je kibernetski kriminal že skočil na drugo mesto med vsemi oblikami kriminala. O njem poroča namreč kar 31 odstotkov vseh organizacij. Pa sem prepričan, da vse o vdorih, zlorabah in krajah podatkov ne poročajo – nekatere zato, ker jih je sram, spet druge pa, ker sploh (še) ne vedo, da so bile zlorabljene.
Ali Konico Minolto poznate po fotoaparatih? Upamo da ne, saj je Konica Minolta foto oddelek prodala že daljnega leta 2007. Jo poznate kot ponudnika tiskalnikov za poslovno rabo? Prav imate. Od leta 2012, ko so v Sloveniji prevzeli vodilni tržni položaj, tega niso več spustili iz rok.
Družba Grad d. d. je že sicer bogat nabor napredne programske opreme za vodenje poslovanja razširila še z rešitvami za registracijo delovnega časa in evidenco prisotnosti.
Arhitekti informacijskih rešitev imajo zadnja leta polne roke dela. Zanimivo je opazovati bitko med prizadevanji za boljšo uporabniško izkušnjo in ustvarjanjem dodatnih prihodkov, saj se ta cilja vse pogosteje znajdeta na nasprotnih bregovih.
Razvoj programske opreme nikdar ne zastane. Povzemamo raziskavo podjetja Coding Sans, ki je opravilo posnetek trenutnega stanja v tej industriji.
Svet ne miruje. To še posebej velja za področja programske opreme in pod njo »ležeče« arhitekture in infrastrukture. Priča smo vedno bolj inovativnim programskim rešitvam, večina jih ima opraviti z vgradnjo umetne pameti, pri čemer se zanaša na le redkim jasne algoritme, ki lahko analizirajo kupe podatkov iz najrazličnejših virov. Tisti najboljši to počno celo v realnem času. Podatkovni znanstveniki in specialisti za podatke so danes med najredkejšimi in obenem najbolj iskanimi poklici.
Umetna inteligenca prinaša povsem novo uporabniško izkušnjo pri delu s pisarniškimi aplikacijami. Tudi dokumentni sistemi pri tem niso izjema.
Arhiv
Po kategorijah
