Zaradi vedno večje povezanosti informacijskih sistemov in pretoka podatkov med organizacijami postaja zagotavljanje ustreznega varovanja informacij vedno večji izziv. Z večjo mobilnostjo zaposlenih in razpršenostjo informacij se lahko dostopnost od »koderkoli in kadarkoli« kaj hitro spremeni v »kdorkoli in karkoli«.
Bržkone je po desetletju govora o digitalni preobrazbi že vsem kristalno jasno, da ni namenjena zgolj podjetjem iz Silicijeve doline ali mladim zagonskim podjetjem. Predstavlja namreč način življenja in dela organizacij, ki želijo preživeti in uspevati v naslednjem desetletju. Je del digitalnega darvinizma, ki ne bo prizanesljiv do podjetij, katera nameravajo zgolj »poslovati kot ponavadi« v nedogled. Ker to preprosto ne bo mogoče. Že danes vidimo, v kakšnih mukah so podjetja, ki, gledano tehnološko, korak ali dva (ali še več) zaostajajo. Zastareli in že zdavnaj preživeti sistemi/poslovni modeli jim onemogočajo nujne prilagoditve poslovanja. Pa naj gre za banke, zavarovalnice, logiste, bolnišnice, uvoznike ali katerokoli drugo organizacijo, izziv je enak za vse. In za razliko od večine drugih izzivov ga ni moč rešiti zgolj na način, da mu namenijo (vedno) več denarja. Tudi priljubljen recept modernizacije poslovanja z zaposlovanjem »digitalnih« direktorjev (CDO) in oblikovanjem inovacijskih centrov in/ali centrov odličnosti se v takih podjetjih pogosto ne obnese. Ker se ne more, saj je sama osnova tista, ki jo je treba (korenito) spremeniti – npr. spremeniti poslovni model.
Videokonference so nadvse koristen komunikacijski pripomoček, še posebej, če je povezava z oddaljenimi sogovorniki kakovostna. Logitech ima v svoji ponudbi izdelke, ki zagotavljajo visoko kakovost povezav tudi, ko želimo povezati večje sejne sobe, v katerih na več lokacijah sodeluje večje število sogovornikov.
Sistemi za elektronsko sestankovanje, videokonference in skupinsko sodelovanje so med nami že vrsto let, a zdi se, da na nekako še vedno predstavljajo bolj prihodnost kot sedanjost komuniciranja. Vzroki za to so tako v tehnologiji kot navadah uporabnikov. A vendar proizvajalci trdno verjamejo v razlog za njihov obstoj in uspeh, zato vanje vgrajujejo najnovejše tehnologije, kot sta tudi umetna inteligenca in strojno učenje. Vse to s ciljem, da bi se občasna raba spremenila v vsakodnevno navado, zlasti v poslovnem okolju, ki zaostaja za dogajanjem v zasebni rabi.
Tehnologije veriženja podatkovnih blokov (angl. blockchain) obljubljajo, da bodo prinesle korenite spremembe malodane v vsako industrijo. Zakaj jih torej ne bi vpregli na področju informacijske varnosti?
V zadnjih mesecih odkrite ranljivosti v procesorjih in drugih tehnologijah nas ne smejo pustiti ravnodušnih. Že jutri smo namreč lahko med žrtvami kraje podatkov.
Vsako podjetje si prizadeva (za)ščititi občutljive podatke. A pogosto niso na udaru le shranjeni podatki, napadalci lahko zelo veliko informacij odnesejo tudi, če najdejo pot do komunikacijskih kanalov in rešitev podjetja. Dodatne skrbi za CIO, torej.
Se mar lahko v prihodnje zgodi informacijska katastrofa v obliki globalne odpovedi delovanja interneta? Če do tega res pride, bo za črni dan v človeški zgodovini krivo nekaj, česar nismo predvideli.
Zavedanje o tem, kako nevaren in razširjen je kibernetski kriminal, je v svetu relativno slabo. Ozaveščanja ljudi skoraj ni, a pogovor med prijatelji in znanci razkrije, da stvari še zdaleč niso nedolžne. Kako bi tudi bile, če drži poročilo PwC Global Economic Crime Report, ki ugotavlja, da je kibernetski kriminal že skočil na drugo mesto med vsemi oblikami kriminala. O njem poroča namreč kar 31 odstotkov vseh organizacij. Pa sem prepričan, da vse o vdorih, zlorabah in krajah podatkov ne poročajo – nekatere zato, ker jih je sram, spet druge pa, ker sploh (še) ne vedo, da so bile zlorabljene.
Ali Konico Minolto poznate po fotoaparatih? Upamo da ne, saj je Konica Minolta foto oddelek prodala že daljnega leta 2007. Jo poznate kot ponudnika tiskalnikov za poslovno rabo? Prav imate. Od leta 2012, ko so v Sloveniji prevzeli vodilni tržni položaj, tega niso več spustili iz rok.
Družba Grad d. d. je že sicer bogat nabor napredne programske opreme za vodenje poslovanja razširila še z rešitvami za registracijo delovnega časa in evidenco prisotnosti.
Arhitekti informacijskih rešitev imajo zadnja leta polne roke dela. Zanimivo je opazovati bitko med prizadevanji za boljšo uporabniško izkušnjo in ustvarjanjem dodatnih prihodkov, saj se ta cilja vse pogosteje znajdeta na nasprotnih bregovih.
Razvoj programske opreme nikdar ne zastane. Povzemamo raziskavo podjetja Coding Sans, ki je opravilo posnetek trenutnega stanja v tej industriji.
Svet ne miruje. To še posebej velja za področja programske opreme in pod njo »ležeče« arhitekture in infrastrukture. Priča smo vedno bolj inovativnim programskim rešitvam, večina jih ima opraviti z vgradnjo umetne pameti, pri čemer se zanaša na le redkim jasne algoritme, ki lahko analizirajo kupe podatkov iz najrazličnejših virov. Tisti najboljši to počno celo v realnem času. Podatkovni znanstveniki in specialisti za podatke so danes med najredkejšimi in obenem najbolj iskanimi poklici.
Umetna inteligenca prinaša povsem novo uporabniško izkušnjo pri delu s pisarniškimi aplikacijami. Tudi dokumentni sistemi pri tem niso izjema.
Po skoraj dveh desetletjih bo slovenska javna uprava dobila nov dokumentni sistem. Projekt z odmevnim imenom Krpan je težak 3,4 milijona evrov.
Se mar tudi vaši informatiki vedno znova ubadajo z vzdrževanjem tiskalnikov in izgubljajo dragoceni čas? Torej je čas, da tiskalniško okolje v roke vzamejo specialisti.
Pogovorom o umetni inteligenci (AI) v poslovnih krogih se zadnje mesece ni mogoče izogniti. Kljub temu nekateri že svarijo, da se pretirano navdušenje in vsesplošni optimizem počasi polegata in da je temu treba prilagoditi previsoka pričakovanja. Kdaj in kako močno bo AI vplival na vsakodnevno življenje, preprosto ne vemo. A nikakor ni dvoma, da govorimo o novi zlati mrzlici, kjer bomo le s težavo našli podjetje, ki ne bo razmišljalo, kako bo trend izkoristilo za povečanje dobička.
Vem, mesec dni je tega, kar ste si grizli nohte ob omembi uredbe GDPR. Identificirali ste vsak drobec osebnih podatkov v svojih sistemih in datotekah ter analizirali z njim povezano tveganje. Morebiti ste omenjeno uredbo izkoristili še za ureditev drugih vidikov poslovanja, npr. uvedbo identifikacijskih kartic ter nadzora dostopa ali pa celo prenovo procesov in pod drobnogled vzeli vsako z dokumenti povezano aktivnost ter poskrbeli za njeno skladnost z novo evropsko zakonodajo. Marsikatero podjetje je v svoje digitalno drobovje spustilo tudi pravnike in za nagrado poleg potrditve o digitalni dokumentni higieni prejelo še precej masten račun.
Področje sistemov za upravljanje odnosov s strankami (CRM) se morebiti zdi nadvse zrel trg, a je vsako leto deležno veliko sprememb in inovacij. Za stalnost evolucije rešitev CRM so zaslužni predvsem računalništvo v oblaku in mobilne tehnologije.
V tehnološko obarvanih medijih pogosto zasledimo frazo, da bo v naslednjih letih praktično vsako podjetje postalo programsko gnano podjetje. Njegovo gorivo pa bodo podatki. Dobrodošli v dobi e-poslovanja.
Microsoft je vsakoletni konferenci za razvijalce Microsoft Build razkril obilico novosti, s katerimi želi navdušiti stare in nove uporabnike Microsoftovih storitev in rešitev.
Nobenega dvoma ni, da postajajo sistemi za upravljanje odnosov strankami (CRM) iz leta v leto oziroma iz različice v različico bolj zmogljivi. Kdor tega področja ne spremlja prav podrobno, utegne biti presenečen, začuden, celo zaprepaden nad napredkom te programske opreme. Rešitve CRM že dolgo niso le napredni imeniki, urniki in beležke, postajajo nekakšni vsevedi poslovnih okolij – seveda če so ustrezno povezani z vsemi drugimi aplikacijami in viri podatkov, ki jih premore podjetje. Kaj vse bodo na področje rešitev CRM prinesle tehnologije umetne inteligence, strojnega učenja, prepoznavanja govora in druge, bomo šele videli, a potencial je velikanski in sega, ja, malone do (obljubljenega) dejanskega branja misli potrošnika.
Microsoft je po nekaj letih napovedal novo različico strežniškega operacijskega sistema, ki dosedanji izdelek izpopolnjuje na področju varnosti, povezanosti v oblačne storitve in enostavnosti upravljanja sistema. Z njim ne želijo zgolj zadržati starih uporabnikov, temveč novačijo tudi tiste, ki bi se sicer odločili za Linux. Izdelek predstavlja osnovo za tako imenovani hibridni oblak, kjer uporabniki izkoriščajo najboljše lastnosti oblaka in namestitve na lastni lokaciji.
Poslovna analitika in poslovno obveščanje pa tudi vse več drugih poslovnih aplikacij se zadnje čase opira na tehnologijo strojnega učenja. Razkrivamo, kaj strojno učenje dejansko zmore in česa ne.
Raba podatkov v poslovnih okoljih se »neusmiljeno« povečuje, v ospredje pa stopa kakovost podatkov. Sedenje na kupu neuporabnih podatkov je muka in poslovni strošek, oplemenitenje podatkov pa se lahko izkaže za zlato jamo.
Poslovno obveščanje (BI) potrebuje bistveno več kot le zmogljivo tehnološko platformo. Tudi količina podatkov ni ključnega pomena, saj je pomembneje, da podjetje obdelanim podatkom lahko zaupa. Učinkovito poslovno obveščanje pa se še bolj kot s podatki ukvarja s poslovnimi osnovami – osredotoča se na procese in delo zaposlenih.
Podjetja se pripravljajo na podatkovno gnano gospodarstvo, posamezniki pa na podatkovno gnano družbo. Poplava oziroma kar razmah podatkov, ki smo jima priča v zadnjih letih, nista nujno dobra. Podatki niso le novodobna nafta, so tudi breme, o čemer se lahko iz dneva v dan prepričajo podjetja, ki poskušajo zbrati in obdelati vse, kar jim pride pod roke (beri: v različne sisteme). Da bo ta naloga v naslednjih mesecih in letih še precej zahtevnejša, bo poskrbela nova evropska splošna uredba o zaščiti osebnih podatkov (GDPR), ki bo upravljavcem in obdelovalcem osebnih podatkov precej pristrigla peruti. Doslej ti namreč uporabnikom niso kaj prida razkrivali, za kakšne namene obdelujejo njihove podatke ali pa jih celo preprodajajo tretjim osebam – z njihovo privolitvijo ali brez nje. Oziroma so bile slednje globoko skrite med tisoči vrsticami drobnega besedila o pogojih rabe, ki jih praktično nihče ne prebere – drugače bi ljudje bržkone uporabljali le še peščico (odprtokodnih) aplikacij.
Zavarovalniško računovodenje in poročanje bo letos ena glavnih tem v zavarovalnicah, saj je zanje že skrajni čas, da začno uvajati mednarodne standarde računovodskega poročanja IFRS 17.
Tehnologija pomenljivo spreminja tudi področje zavarovalništva. V ospredje stopa uporabniška izkušnja, tehnične inovacije pa skrbijo za vedno nove digitalne, spletne, mobilne in interaktivne rešitve, ki skupaj s spremenjenimi poslovnimi modeli uresničujejo novo razsežnost zavarovalništva: zavarovalništvo po meri.
Arhiv
Po kategorijah
