Novice odprte scene: marec 2004
Podjetje Xandros je predstavilo novo različico svojega operacijskega sistema Linux, ki temelji na distribuciji Debian.
Podjetje Xandros je predstavilo novo različico svojega operacijskega sistema Linux, ki temelji na distribuciji Debian.
Programi v Linuxu počasi dozorevajo; to vidimo po vse daljših razvojnih ciklih. Lep zgled je namizno okolje KDE, ki je z nekdanjega 6-8 mesečnega razvojnega cikla prešlo na enoletnega. Malo več kot leto dni po različici 3.1 je izšel KDE 3.2. Majhna sprememba v imenu je zavajajoča, saj so oznake različic KDE odvisne od knjižnice Qt in ne toliko od števila novosti v samem okolju. Teh je to pot precej več kakor v različici 3.1, saj so se razvijalci po nekajletnem piljenju ogrodja lotili uporabniških programov, ki so doslej veljali za eno izmed prednosti okolja GNOME. Nova različica je že od vsega začetka na voljo tudi v slovenščini, hkrati z 39 drugimi jeziki.
Pred dvajsetimi leti je bil povsem spodoben urejevalnik besedil dolg nekaj deset kilobajtov, danes pa se pod nekaj megabajtov, raje nekaj deset megabajtov, skoraj ne pogovarjamo več. Večine to morda ne moti, vsi, ki se ukvarjajo z vgradnimi sistemi, pa so živo zainteresirani za čim manjše programe. Oglejmo si torej razloge za nabuhlost programov v sistemu GNU/Linux in pokažimo obvoz.
Odprtokodno, splošno razvojno okolje Eclipse, ki nastaja kot projekt skupnost, podprt s strani IBM in še nekaterih velikanov računalniške industrije, te dni praznuje drugo obletnico obstoja. V tem času se je okrog tega okolja zbrala zavidljiva skupnost razvijalcev in uporabnikov, ki so skupaj pripomogli k izvrstni kakovosti orodja - obenem z obletnico je dočakalo tudi tretjo večjo prenovo - in pestri izbiri dodatkov. Prav modularna zasnova orodja, razvitega v javi, je največja prednost tega okolja, saj deluje na številnih podlagah, dodatki pa širijo njegove zmogljivosti.
Podjetje, ki je izumilo združeno razvojno okolje (IDE), je tudi prvo, ki je poleg tvorca ogrodja. net, Microsofta, ponudilo napredno razvojno orodje za prihodnost programiranja Oken.
O novem slovenskem Linuxu bi pravzaprav lahko pisal že v prejšnji številki, a sem raje malce počakal, saj smo Pingo 2.0 tokrat posneli na priloženi DVD. Marsikateri bralec, ki ga je ob branju te rubrike zamikalo preizkusiti Linux, pa doslej še ni zbral dovolj poguma, se bo zato laže odločil za prvi korak. Da bi vam ga še dodatno olajšali, si bomo v nadaljevanju ogledali, kako Pingo namestiti, nato pa spoznali še nekaj njegovih najpomembnejših prednosti.
Linus Torvalds je doslej v sporu med družbama SCO Group in IBM bolj ali manj molčal in se držal ob strani, zdaj pa je z javnim pričanjem opozoril sprti podjetji, da so nekatere njune trditve brez pravne podlage. SCO Group, ki je bil doslej o konkretni vsebini kršitev zelo skrivnosten, je namreč v zadnjem krogu opozorilnih pisem velikim uporabnikom Linuxa prvič predstavil seznam 65 modulov in programov v Linuxu, ki so sporni in za katere podjetje trdi, da so jih avtorji preprosto prepisali iz Unixa.
Le malokdo ne pozna podatkovne zbirke MySQL, najbolj priljubljene odprtokodne zbirke podatkov, ki v nemalo okoljih izpodriva komercialne tekmice in s tem uporabnikom znižuje stroške in hkrati ponuja okolje za razvoj preprostih aplikacij, ki temeljijo na zbirki podatkov. Temeljna funkcionalnost, ki jo ponujajo preproste zbirke podatkov, pa kaj kmalu ne zadošča več, in na vprašanje, kaj storiti, ni preprostega odgovora, ki ne bi vseboval ene od besedic MSSQL, DB2 ali Oracle. PostgreSQL je, presenetljivo, že več kot desetletje resna alternativa omenjenim, a je kljub temu, čeprav omembe vreden, precej neznan izdelek.
Novell je na svoji uporabniški in razvojni konferenci BrainShare napovedal niz novosti, ki jih namerava objaviti letos. Pripravlja nove različice operacijskih sistemov za osebne računalnike in strežnike, s katerimi si obeta močno povečati tržni delež, ne le med ponudniki Linuxa, temveč tudi v boju proti Microsoftovim Oknom. Novell Linux Desktop 10 bo tako imel vse potrebno, da bo postal še bolj mamljiv za širšo množico uporabnikov. Novell ob tem izdelku celo navaja, da bo Novell Linux Desktop po zmogljivosti in funkcionalnosti presegel okolje Windows.
Boston je sredi februarja gostil srečanje LinuxWorld Expo, na katerem se je vnovič zbralo rekordno število obiskovalcev in razstavljavcev. Med slednjimi so seveda tradicionalni ponudniki Linuxa in z njim povezanih rešitev, kopica malih podjetij in organizacij, pa tudi vse več globalnih izdelovalcev računalniške opreme in storitev, ki v Linuxu in odpri kodi vidijo vse večjo priložnost za zaslužek. Na srečanju so tako sodelovala podjetja, kot so AMD, Apple, BMC, Computer Associates, Fujitsu, HP, IBM, Intel, Novell, Oracle, Sun, in Unisys.
Če se sprašujete, kako neki bi bralce svojih spletnih strani povabili, naj vam jih pomagajo soustvarjati, je morda Wiki pravi za vas. Z njim lahko vsakdo zgolj s spletnim brskalnikom ureja in soustvarja spletne strani.
Sun skuša s pomočjo Linuxa pridobiti tržni delež pri operacijskih sistemih za osebne računalnike. Linux je seveda le temelj, stavijo pa na zajeti pisarniški paket StarOffice 7 in nova orodja za omrežni nadzor, predvsem pa na agresivni cenovni model z letnimi naročninami.
Posledica odprtokodne narave Linuxa so različne distribucije tega operacijskega sistema. In kljub temu da jih je po nekaterih podatkih že blizu 300, skoraj nobena izmed njih ni prav posebej primerna za povprečnega slovenskega uporabnika, ki se želi spoznati z Linuxom.
Programska oprema, ki jo potrebujemo za razvoj novih programov, zna biti zelo draga. Lep primer so Microsoftov paket MSDN in Borlandova orodja. Na drugi strani, v taboru prostega programja, pa imamo prevajalnik gcc, cel kup prostih urejevalnikov besedil, ki so za nevešče uporabnike čudni in neuporabni (vi, vim) ali pa spominjajo na davno preminuli Word Star (joe, jed). Tukaj je tudi še razhroščevalnik gdb ... in po eni strani je to pravzaprav vse, kar programer potrebuje. Po drugi strani pa je vendarle daleč premalo. Sprijaznimo se, to ni ne Visual Studio ne Borlandovo okolje za razvoj.
Linux velja za zelo prilagodljiv operacijski sistem, saj ga najdemo v različnih napravah, vse od mobilnih telefonov do strežnikov. Ena od možnih prilagoditev je tudi ta, da ga lahko preprosto zaženemo brez namestitve, nameščenega kar na nosilec CD. Zavedati pa se moramo prednosti in pomanjkljivosti te rešitve.
Program The GIMP ima posebno mesto v svetu proste programske opreme, ker je ves čas svojega razvoja pomembno vplival na drugo programsko opremo - zaradi njega je bila razvita grafična knjižnica GTK+, s programom CinePaint (prilagojena različica Gimpa 1.2 z visoko ločljivostjo barvnih odtenkov) v Hollywoodu obdelujejo filme, kot so Scooby-Doo, Harry Potter in Mišek Stuart Little. Ne nazadnje je bila z Gimpom narisana maskota Linuxa - pingvin Tux.
Linus Torvalds in Andrew Morton sta objavila nov način potrjevanja prispevkov za izvirno kodo Linuxa, s katerim bo lažje spremljati, od kod prihajajo in ali v celoti ustrezajo načelom odprte kode. Developer's Certificate of Origin (DCO - razvijalčevo potrdilo o izvoru) naj bi zagotavljal avtorjem prispevkov, da bodo navedeni v drevesni strukturi jedra Linuxa kot legitimni avtorji, hkrati pa preprečeval, da se bi v kodo Linuxa nehote naselila tehnologija, ki je zaščitena s strani komercialnih podjetij.
Na konferenci LinuxWorld je Bruce Perens, eden od pomembnih posameznikov na področju Linuxa in odprte kode, najavil skorajšnji izid prve javne različice novega Linuxa, ki bo povsem brezplačen. Red Hat in SuSE namreč računata med 300 in 350 dolarjev na leto za podporo in nadgradnje za svoje izdelke, čeprav za razliko od Microsofta ne računata še dodatnih licenc za uporabnike.
Windows 95 je pred skoraj desetimi leti uvedel novost, ki ni bila nikoli toplo sprejeta. Vsaka mapa, ki smo jo odprli, se je pokazala v novem oknu in odščipnila dragocen kos prostora na zaslonu. Prepričani smo lahko, da si razvijalci podobnih spodrsljajev ne bodo več privoščili ...
Združenje Eclipse namerava v kratkem objaviti tretjo različico odprtokodnega razvojnega okolja, ki prinaša predvsem boljšo podporo izdelovanju grafično bogatih vmesnikov. Paket podpira dve metodi za izdelavo javanskih uporabniških vmesnikov, in sicer Swing ter SWT. Eclipse je sprva razvil IBM, a ga je na začetku leta predal odprtokodni skupnosti; v njej se zdaj razvija kot samostojni projekt. Poleg IBM je doslej le malo izdelovalcev omogočilo souporabo svojih izdelkov z razvojnim okoljem Eclipse, avtorji pa upajo, da se bo ob novi različici to izboljšalo.
Nekoč je veljalo, da Linux podpira premalo strojne in ponuja premalo programske opreme, da bi se uveljavil v namiznih računalnikih. Danes je Linux na teh dveh področjih vsaj po oceni nekaterih že dosegel Windows, po ekonomičnosti, stabilnosti ter zaščiti pred virusi in podobno nesnago pa je celo v ospredju. Zakaj se torej ne uveljavi vidneje na namizju?
Novell je objavil novo različice Suse Linuxa za osebno rabo. Prinaša številne novosti, zlati na področju podpore mobilnim računalnikom. SuSE Linux Professional 9.2 temelji na jedru 2.6, grafičnih vmesnikih KDE 3.3 in Gnome 2.6, ima boljšo podporo brezžičnim vmesnikom wi-fi in bluetooth. Uporabnike prenosnikov bo še posebej zanimala popolna podpora vmesniku ACPI, ki omogoča nadzor porabe energije, pa tudi take funkcije, kot je prehod v čakanje in hibernacija računalnika.
IBM želi spodbuditi razvoj računalniške sinteze govora. V ta namen del svojih izdelkov objavlja kot odprto kodo. Zdaj bo podjetje kodo celo podarilo, in to fundaciji Apache. Gre za vmesnik RDC (Reusable Dialog Components) za preprosto dodajanje izgovarjave pri interaktivnih programih in spletnih straneh, izveden kot strežniška koda JSP. IBM bo tudi v okviru odprtokodnega projekta Eclipse objavil nabor urejevalnikov in drugih orodij za enostavno rabo komponent RDC.
Ena od težavnih odločitev na poti do zadovoljnega uporabnika strežnika z Linuxom je izbor distribucije. Ker se med uporabniki različnih distribucij pogosto vnemajo vroči besedni spopadi o prednostih te in hibah one distribucije, se takim razpravam poskusite izogniti.
Organizacija Free Software Foundation pripravlja novo različico splošnih javnih licenc (Genral Public Licence ali GPL), kar je prva večja sprememba v skoraj 13 letih. Prvo definicijo licenčne politike, ki je danes eden od temeljev številnih odprtokodnih programov, je razvil ustanovitelj organizacije FSF in znani zagovornik odprte kode Richard Stallman, zadnja revizija pa je bila narejena leta 1991. Današnje stanje v računalniškimi industriji pa je precej drugačno kot tedaj, svobodo pri razvoju programskih rešitev pa omejujejo čedalje bolj pogosti poskusi po patentiranju posameznih algoritmov in programov, kot tudi drugi načini za zaščito intelektualne lastnine. GPL 3, ki bo v prvi javni delovni različici na voljo v letu 2005, naj bi odgovoril predvsem na izzive programskih patentov in z novimi mehanizmi za zaščito odprte kode. Avtorji razmišljajo o uporabi založniških in avtorskih pravic (copyright), da bi s tem preprečili divje lastninjenje in poskuse patentiranja posameznih delov kode. Eden izmed ciljev nove različice licenc GPL je tudi prilagoditev mednarodnim posebnostim, saj se avtorske pravice za razliko od GPL razlikujejo od države do države.
Vsak ponudnik vsebine ima svoje odjemalce in vsak odrasli ima pravico do vsebine, ki jo želi. Internet mora ostati svobodni medij. Mlajše uporabnike interneta pa je vendarle treba zaščititi pred agresivnimi ali spornimi vsebinami, tako doma kot v šoli. Morda kdo tako, sicer z drugimi motivi, razmišlja tudi za svoje zaposlene.
Ko uporabniki računalnika zaslišijo besede brezplačni operacijski sistemi, jih velika večina pomisli na Linux oziroma na katero od distribucij tega razvpitega operacijskega sistema (natančnejši bodo pripomnili, da Linux sploh ni operacijski sistem, temveč le njegovo jedro). Povprečnemu računalniškemu uporabniku pa je manj znano, da obstaja cela družina brezplačnih operacijskih sistemov, ki tako kot Linux izvirajo iz Unixa, očeta sodobnih operacijskih sistemov. To so operacijski sistemi iz družine BSD. Najbolj znani so FreeBSD, OpenBSD in NetBSD, nekoliko manj pa DragonFly BSD in Darwin. DragonFly se je pojavil lani, je izpeljanka iz FreeBSD in ga omenjamo samo mimogrede. Tudi Darwin izhaja iz FreeBSD in je osnova za Applov operacijski sistem MacOS X.
Ko enkrat postavimo majhen strežnik za domačo ali pisarniško rabo, se nam odpre cela vrsta možnosti, ki jih prej nismo imeli. Le pri redkih ponudnikih internetnih storitev si lahko po smiselni ceni omislimo nekatere storitve, ki jih danes ni le udobno uporabljati, temveč so nujne za normalno delovanje v informacijski družbi. Ena izmed teh storitev omrežja je seveda elektronska pošta, ki je tudi najbolj razširjena oblika osebnega komuniciranja v internetu.
Sodišče je v zadevi družbe SCO proti podjetju IBM slednjemu naložilo, da mora pokazati kodo operacijskega sistema Unix, ki naj bi domnevno kršila pravice tožitelja. IBM mora tako predati sporno kodo odvetnikom družbe SCO, ki jo bodo analizirali kot del priprave na začetek sojenja. SCO namreč trdi, da je IBM brez dovoljenja del kode, nad katero naj bi imel pravice SCO, predal v uporabo odprtokodni skupnosti in Linuxu. Zaradi tega zdaj zahtevajo licenčnino in povrnitev škode. Odločitev sodišča nekoliko preseneča, saj so mnogi pričakovali, da bo zavrnilo zahtevo zaradi upoštevanja drugih okoliščin, ki so kazale, da ni bilo kršitve. Analitiki pričakujejo, da se bo sodni proces začel jeseni.
Minilo je že leto dni, odkar je Novell kupil podjetji Ximian inc. in SuSE Linux AG, tako da je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo začel tržiti linuxovsko programsko opremo za namizne računalnike. Rezultat skupnega razvoja je Novell Linux Desktop 9 (NLD 9), ki je nadgradnja SuSE Linux Desktopa.
Arhiv
Po kategorijah