Razliko med Evropejci in Američani včasih presenetljivo nazorno pokažejo celo programski jeziki. Ko se je v sedemdesetih letih minulega stoletja iskal učinkovitejši nadomestek za zbirnik, sta onkraj velike luže Brian Kernigan in Dennis Ritchie izumila C, z nekoliko drugačnimi motivi pa je v slavnem švicarskem inštitutu ETH Niklaus Wirth utemeljil pascal.
Z dodatnimi sredstvi Novella projekt Mono napreduje še uspešneje in je vse bolj priljubljen tudi med razvijalci. Tako je bila nedavno objavljena preizkusna različica 1.0, ki je pomemben mejnik v razvoju vsakega programskega izdelka.
Novejše distribucije Linuxa omogočajo uporabnikom preprosto spreminjanje omrežnih nastavitev v okenskem okolju. Poznamo pa tudi izviren in nekoliko zahtevnejši način postavljanja omrežja v tekstovnem načinu neposredno s sistemskima programoma ifconfig in route. Na voljo so tudi številne omrežne datoteke, ki se razlikujejo glede na distribucijo.
Dva najpomembnejša Borlandova izdelka sta pred kratkim izšla v novih, prelomnih različicah.
Microsoft je brez pompa objavil, da odpira novo spletišče, namenjeno spremljanju komunikacije med razvijalci. Spletišče, imenovano "Kanal 9" - navdih za ime je oznaka zvočnega kanala, ki ga številni letalski prevozniki uporabljajo za obveščanje potnikov o poteku leta - vsebuje priljubljena spletna komunikacijska orodja, kot so spletni dnevniki (blogs), forumi, zbirke znanja "wiki" in novice, opremljene z večpredstavnimi dodatki.
Odpiranje programov v splet je nadvse priljubljeno, žal pa spletni brskalniki niso bili nikoli namenjeni izvajanju resnih programov. Dokler ni prišel XUL.
V tej številki predstavljamo XUL, označevalni jezik za hitro izgradnjo uporabniških vmesnikov, s katerim je zgrajena zunanja podoba celotne palete izdelkov Mozille (brskalnik, e-pošta, koledar, klepet...). V želji, da bi XUL približali širši množici razvijalcev, je Mozilla Foundation razgrnila načrte za prihodnost. Najzanimivejši del predlogov je izdelava razvojnega orodja, dodatka za priljubljeni Eclipse, ki bi omogočal hitrejšo izgradnjo vmesnikov XUL. Mozilla se želi prikupiti razvijalcem še z razširjeno podporo programskim jezikom. Poglavitni programski jezik je še vedno javascript, ki ga želijo nadgraditi v veliko zmogljivejši javascript 2, svoj dan pa bodo dočakali tudi programerji v pythonu in pozneje tudi v perlu. Zaradi navezave na Eclipse in tradicionalnega sodelovanja s Sunom si marsikdo obeta tudi izboljšano podporo programiranju Mozille in gradnikov novih programov zanjo v javi, kar bi izvrstno sovpadalo z neodvisnostjo od podlage, ki jo sicer že ponuja XUL. Žal čvrstejše zavezanosti javi zaenkrat iz uradnih sporočil ni zaznati. Vsekakor bo več podatkov na voljo na posebnem spletišču za razvijalce, developers.mozilla.org, ki ga pripravljajo.
V tej številki predstavljamo XUL, označevalni jezik za hitro izgradnjo uporabniških vmesnikov, s katerim je zgrajena zunanja podoba celotne palete izdelkov Mozille (brskalnik, e-pošta, koledar, klepet...). Očitno pa se Mozilla uveljavlja tudi kot podlaga za druge programe. Podjetje Lindows.com je z jezikom XUL zgradilo zmogljiv urejevalnik spletišč Nvu (nekakšna kratica za new view), ki je funkcionalno precej podoben Macromediinemu Dreamweaverju. Mimogrede, Lindows OS je izpeljanka Linuxa, navzven zelo podobnega Oknom, odtod tudi ime, zaradi katerega so v sodnem sporu z Microsoftom. Ker je podjetje usmerjeno k alternativnemu namizju, je ocenilo, da rast njegove priljubljenosti brez spodobnega urejevalnika spletnih strani ne bo mogoča. Za lažji začetek so se povezali s projektom Mozilla.org. V razvojno ekipo jim je uspelo pritegniti tudi Daniela Glazmana, ki je bi glavni programer izdelka Mozilla Composer, urejevalnika spletnih strani, ki je del skupka programov, znanega predvsem po brskalniku.
SDL (Simple DirectMedia Layer) je večpredstavna knjižnica, podobna DirectX, vendar jo je bistveno enostavneje uporabljati.
Sun, znan po neodvisni vmesni kodi (bytecode), ki omogoča izvajanje javanskih programov na najrazličnejših podlagah, je povabil svoja konkurenta, IBM in Cray, k razvoju novega rodu vmesne kode, neodvisne od strojne podlage, ki bo bistveno zmogljivejša od trenutne ponudbe. Neodvisna vmesna koda naj bi omogočila preprostejše programiranje najsodobnejših visoko zmogljivih računalnikov (High Productivity Computing Systems, presegli naj bi zmogljivost peta FLOPS, več kot 1015 operacij s plavajočo vejico na sekundo), katerih razvoj s posebnim programom vzpodbuja ameriška vlada, razvili pa naj bi jih do konca desetletja.
Pisanje zahtevnejših namenskih programov praviloma zahteva razumevanje principov delovanja operacijskega sistema. Linux obsega orodja in notranje mehanizme, ki omogočajo dostop do pomembnih sistemskih virov in funkcij. V nadaljevanju bomo spoznali nekaj ključnih besed operacijskega sistema Linux in podali zglede v programskem jeziku C.
Prejšnji mesec smo izvedljivo datoteko s prvotnih 11480 bajtov ob neokrnjeni funkcionalnosti skrčili na vsega 352 bajtov. Tokrat bomo zadevo prignali do skrajnih meja in napisali nič manj kot najkrajši izvedljiv program, kar se jih sploh da napisati za sistem GNU/Linux z zapisom ELF.
Nedavno se je na spletnih straneh Suna znašla sveža preizkusna različica standardne jave 5 (JDK 1.5.0), tokrat označena kot kandidat za dokončno različico (release candidate). Hkrati so odgovorni možje v omenjenem podjetju označili 30. september za dan končnega izida sveže jave.
Qtopia je podlaga za grafične uporabniške programe na ročnih računalnikih in mobilnih telefonih, temelječih na GNU/Linuxu. Je izdelek znanega razvijalca knjižnice QT, podjetja TrollTech. Knjižnica Qt je znana predvsem zato, ker je temelj odprtokodnega namiznega okolja KDE.
Programerjem v javi je od nedavna na voljo preprosta, a učinkovita rešitev za uporabo gruče podatkovnih strežnikov. Take gruče so še posebej primerne za spletne programe, ki so lahko zelo obremenjeni, od njih pa se pričakuje zanesljivo delovanje 24 ur na dan.
Razvoj spletnih programov zahteva korenito prenovo uporabniških vmesnikov za spletne obrazce. Microsoft je na tem področju najbolj agilen, saj je ponudil že kopico zmogljivih tehnologij, od DHTML do knjižnice Web.Forms, kot običajno pa naj bi se mu veliki met posrečil v tretje, s tehnologijo XAML, ki bo sestavni del prihajajočih Oken, ki nastajajo pod kodnim imenom Longhorn. Vendar pa je svet odjemalcev za splet precej bolj pisan in dva alternativna spletna brskalnika, Mozilla in Opera, si režeta vedno večji tržni delež. Ponudnika omenjenih brskalnikov sta se nedavno združila v lastni pobudi za izboljšavo spletnih obrazcev, ki sta jo ponudila v standardizacijo organizaciji W3C, ki skrbi za spletne standarde.
V spletu je shranjenih vedno več naših podatkov, nad njimi je težko ohraniti nadzor, pomenijo pa tudi grožnjo varnosti. Microsoft je predstavil storitev Passport, ki blaži ta problem. Liberty je odgovor drugih velikih podjetij na to storitev.
Sporočila SMS (Short Message Service) so danes povsem normalen način komunikacije, zlasti pri mlajši generaciji uporabnikov prenosnih telefonov. Prednost pošiljanja sporočil SMS je razmeroma nizka cena, slabost pa čas, potreben za pisanje sporočila - a to ni ovira, če se sporočilo pošlje z namenskim programom. Ta način obveščanja se najpogosteje uporablja za posredovanje alarmov in dogodkov na področjih procesne avtomatike, telekomunikacij in sistemske administracije.
Bolj privlačne spletne strani lahko pripravimo tudi s pomočjo samih odjemalcev.
Protokol omrežnega časa (NTP - Network Time Protocol) je sistem za usklajevanje računalniških ur v krajevnem omrežju. Protokol je začel razvijati Dave L. Mills leta 1980 in postavil temelj prvih algoritmov za časovno usklajevanje računalnikov. Trenutno sta na voljo dve osnovni različici: NTPv4 (različica 4) in poenostavljena različica protokola omrežnega časa SNTP (Simple Network Time Protocol).
Podjetja s preživelimi poslovnimi modeli znova zlorabljajo izrojeno patentno zakonodajo za svoje preživetje. SCOju se je zdaj pridružil Kodak, nekoč eno vodilnih podjetij v fotografski industriji, ki je zamudilo vlak digitalizacije. Leta 1997 so od računalniškega podjetja Wang odkupili nekatere patente, na podlagi katerih so vložili tožbo proti podjetju Sun. Nedavno je sodišče v ameriški zvezni državi New York priznalo Kodaku zmago in Sunu naložilo plačilo več kot milijarde dolarjev zaradi kršitve treh patentov v javi.
Protokol HTTPS s svojimi varnostnimi mehanizmi zagotavlja varnost med dvema točkama, WS-Security (Web Services Security) pa zagotavlja varnost od enega konca do drugega, torej vso pot med več spletnimi točkami.
Spletni brskalniki so eni najprilagodljivejših uporabniških programov. V njih lahko poganjamo že cel kup posebej prilagojenih aplikacij (web applications), z novimi tehnologijami, ki pogumno prodirajo v večino sodobnih brskalnikov, pa postajajo čedalje večja konkurenca tudi tipičnim namiznim programom, kot je npr. program za predstavitve.
Storitev omrežnega datotečnega sistema NFS (Network File System) so razvili v podjetju Sun Microsystems v 80-tih letih prejšnjega stoletja kot način deljenja skupnega datotečnega sistema, ki je nameščen na disku krajevnega strežnika, za več odjemalcev operacijskega sistema UNIX. Ta topologija računalniškega omrežja je bila tedaj pogojena predvsem z visokimi cenami diskov.
Pri razvoju informacijskih sistemov danes uporabljamo predmetne jezike. Med najbolj priljubljene sodita java in C#. Za shranjevanje podatkov uporabljamo skoraj izključno relacijske zbirke podatkov. Pri uporabi predmetnih jezikov in relacijskih zbirk podatkov pa prihaja do konceptualnih razlik pri pretvorbi podatkov iz ene oblike v drugo.
Na dinamične spletne strani danes naletimo ob vsakem deskanju po spletu. Razne dveri, iskalniki, forumi so postali stvar vsakdanje rabe. Tudi podjetja so ugotovila, da lahko močno znižajo stroške strojne in programske opreme, če za lastne potrebe uporabljajo spletne programe in se oddaljujejo od rešitev z "debelimi odjemalc"". Na voljo je neskončno odprtokodnih rešitev, ki ponujajo veliko za razvoj takih programov,pa tudi veliko končnih izdelkov. Kot platforma se največkrat omenja kratica - LAMP (Linux, Apache, MySQL in PHP oziroma Perl). V članku se bomo seznanili z malo bolj nenavadnim pristopom k tej problematiki.
Spletne storitve (web services) predstavljajo hitro prodirajočo in obetavno tehnologijo, ki bo vzporedno z okoljem, kjer interakcija prek omrežij sloni predvsem na ročnem posegu, vzpostavila infrastrukturo za samodejno razpršeno obdelavo podatkov. Osnovni primeri se danes vrtijo okoli poslovne rabe, kot je iskanje in vzpostavljanje različnih poslovnih procesov in interakcij, čeprav je nabor praktične rabe dejansko zelo širok.
Arhiv
Po kategorijah
