Nedavno smo govorili o strukturiranju podatkov XML, tokrat pa si bomo pogledali, kako je mogoče take podatke hraniti v relacijski bazi podatkov. Osredotočili se bomo predvsem na dvoje - kako napravimo dokument XML, ki vsebuje podatke iz relacijske baze, in na kakšne načine lahko podatke iz dokumentov XML shranimo v bazo.
Glede na odnos do jave in proste kode, ki ga je minula leta kazal Microsoft, sodi sveže napovedano sodelovanje med ponudnikom prostokodnega programskega strežnika za javo in največjim programskim podjetjem bolj v rubriko "Saj ni res, pa je...". In vendar je res. Microsoftov vodja za strategijo platformskih tehnologij, Bill Hilf, ki je bil še nedavno eden vidnejših mož v IBMu, odgovornih za Linux, je pojasnil prednosti, ki jih obe strani vidita v prihodnjem dolgoročnejšem načrtovanju. Programski strežnik JBoss naj bi se ob pomoči truda obeh podjetij veliko bolj znašel na podlagi strežniških Oken, in to naj bi dvignilo priljubljenost obeh.
Številni z dvermi opremljeni ponudniki storitev omogočajo "enkratno prijavo" (SSI, Single Sign-In). S SAML (Security Assertion Markup Language) gremo lahko korak naprej in omogočimo "enkratno prijavo" (SSO, Single Sign-On) na več spletnih mest.
Potreba po standardiziranem načinu prikaza vektorske grafike na spletnih straneh je iz dneva v dan večja, ustrezen standard, SVG (Scalable Vector Graphics), pa je bil pri organizaciji W3C potrjen že davnega januarja 2003. Ne le za grafikone in logotipe, vektorska grafika je ključna za upodobitev naprednejših uporabniških vmesnikov in prenos zahtevnejših namenskih programov v splet. Hkrati zaradi silno kompaktne oblike v zapisu XML (ki jo je mogoče tudi učinkovito in neopazno stisniti pred prenosom po omrežju) tudi varčuje z omrežnimi zmogljivostmi. Bitne slike so namreč silno potratne, hkrati pa ne omogočajo zveznega povečevanja (ali krčenja) ob ohranjanju kakovosti.
XML (eXtensible Mark-up Language - razširljiv jezik za označevanje) se je že precej uveljavil kot jezik za izmenjavo strukturiranih podatkov. Ključ do njegove uporabnosti je zajet že v njegovem imenu - prav razširljivost je namreč bistvo njegove prilagodljivosti.
Po letih obljub so razvijalci dočakali razkritje celotne izvirne kode Sunovega najpomembnejšega programskega izdelka, operacijskega sistema Solaris (OpenSolaris). Po tem, težavnem, a nadvse pomembnem koraku, pa se očitno obeta še več podobnih razkritij. Vodilni možje v Sun Microsystems so že večkrat napovedovali, da bodo razkrili kodo prav vseh svojih programskih izdelkov, saj so navsezadnje predvsem podjetje za izdelavo strojnih sistemov, odprta koda programske opreme, ki jih poganja, pa omogoča lažje vzdrževanje, v katerem lahko sodeluje vsa zainteresirana javnost.
Naslednja stopnja v pripravi napada, ki je pogosto že skoraj napad sam, je popisovanje (enumeration). Za popisovanje je značilno, da že gre za dejaven stik z napadenim sistemom, zato napadeni sistem te aktivnosti praviloma zabeleži, vprašanje je le, ali kdo to preverja in sprejema ustrezne protiukrepe.
Podjetja spoznavajo pomen spletne skupnosti, ki jim lahko pomaga pri razvoju programske opreme. Nekatera svoj uspeh med drugim dolgujejo tudi odprti kodi in vzpodbujajo njen nadaljnji razvoj. Eno takšnih je Google, ki je skozi zanimiv program "Poletje kode" omogočilo denarno vzpodbudo za vse študente, ki so se odločili čez poletje izpolniti katero od ponujenih nalog. Dokaj zajetna nagrada 4500 dolarjev je bila na voljo za najrazličnejše projekte, ki so jih ponudile številne mentorske orgranizacije, od Apache Software Foundation do XWiki in seveda samega Googla.
Pregledovanje sistemov hekerji izvajajo običajno potem, ko so že podrobneje spoznali žrtev. Pogosto pa gre tudi za slepo pregledovanje, še posebej, kadar se pojavi nova ranljivost. Klasično pregledovanje poteka v treh stopnjah: najprej odkrivanje aktivnih sistemov, potem strežniških programov in končno vrste operacijskega sistema
Če nas zanima hitro sestavljanje testnih primerov, povezovanje različnih sistemov ali spletnih storitev, razvoj pomožnih programčkov ali pripomočkov za enkratno rabo, zna biti nov skriptni jezik, ki temelji na javi, groovy, izvrstna izbira.
Ker po precej hrupa še vedno ne kaže, da bo Sun popolnoma sprostil izvirno kodo jave, se je z lastno pobudo oglasila organizacija Apache Software Foundation (ASF). Vse več izdelkov ASF, ki je najbolj poznana po spletnem strežniku, temelji na javi (Ant, Tomcat, Geronimo...). S tem postajajo vse bolj odvisni od temeljne podlage in morda so ravno zaradi tega sprožili projekt Harmony, katerega cilj je izdelati neodvisno in prosto izvedbo jave, skladno s specifikacijo J2SE 5 (kodno ime Tiger).
Perl (Practical Extraction and Report Langauge) je programski jezik, ki je bil prvotno namenjen pregledovanju in obdelavi tekstovnih datotek ter ustvarjanju poročil iz pridobljenih podatkov, vendar danes ponuja veliko več. Prosto dostopni perlovski moduli nadgradijo obstoječo funkcionalnost z vnaprej pripravljenimi razredi, funkcijami in rutinami. Z vključevanjem teh v kodo lahko povsem preprosto pošljemo sporočilo elektronske pošte ali preslikamo datoteko v oddaljeni računalnik s prenosom FTP.
V tej številki predstavljamo nekaj varnostnih napotkov in orodij za zaščito pred hekerskimi vdori. Tako bomo na kratko predstavili značilnosti požarnih zidov, detektorjev vdorov in skenerjev ranljivosti. Pri tem si bomo podrobneje ogledali detektor vdorov Snort in iskalec ranljivosti Nessus.
Iz boja treh mogočnih spletnih dveri, ki ga je dodobra razplamtel vse bolj agresivni Google, bodo očitno precej koristi potegnili tudi razvijalci. Yahoo je nedavno odprl programski vmesnik (API) za dostop svojega iskalnika, s katerim lahko spletni mojstri znatno izboljšajo storitve na svoji spletni strani. Podobno kot pri Googlu je treba zaprositi za uporabniško številko, s katere lahko zatem izkoriščamo razvojni komplet (SDK), ki nam ponuja knjižnice in zglede v perlu, pythonu, PHPju, javi in javascriptu. Vsa koda je na voljo pod dovoljenjem BSD, kar nam omogoča, da jo izkoriščamo praktično brez omejitev ali zahtev po objavi naših lastnih izboljšav.
Ali ste se kdaj vprašali, ko ste slišali, da so hekerji vdrli v ta ali oni sistem, kako so to storili? Opisali bomo nekatere njihove postopke in videli boste, da niso (sami) geniji. Pravzaprav so večinoma nekakšni nedeljski kuharji, ki pripravljajo jedi po tujih receptih. V žargonu jim pravimo kar hekerski "malčki" (script kiddies).
To, da se tudi v svetu programske opreme dogaja svojevrstna "globalizacija" in "konsolidacija", je več kot očitno. Nekoč je bilo npr. za osebne računalnike na voljo skoraj sto znanih urejevalnikov besedil. Včasih je bilo tudi ponudnikov priljubljenih razvojnih orodij nekaj deset. Stony-Brook, Oregon, JPI, Zortech, Watcom so vsi del zgodovine. Razviti uspešen posel med Scilo in Karibdo Microsofta ter brezplačno in/ali odprtokodno ponudbo je vse prej kot enostavno. Podjetja s širšo ponudbo programske ali strojne opreme lahko razdajajo razvojna ogrodja in orodja, kot očitno počneta Sun z javo in Microsoft z .net, čeprav slednji svoje najzmogljivejše razvojno okolje prodaja po precej zasoljeni ceni.
Microsoft se je zavezal tudi k večjemu sodelovanju pri uporabi zapisov Pisarne v drugih programih in pomoči pri izdelavi filtrov za programe, ki bi želeli te zapise prepoznati in iz njih uvoziti ali vanje izvoziti lastno vsebino.
Vse bolj znani gradnik XML HTTP Request bo najverjetneje spremenil uporabniško izkušnjo številnih spletnih strani. Oglejmo si njegovo rabo.
S sodelovanjem odjemalcev in strežnikov so spletne strani lahko precej uporabnejše in bolj zanimive.
Oracle in Microsoft sta spet našla drug drugega. SQL Server ni odščipnil pomembnejšega tržnega deleža Oraclu, podlaga .net pa postaja vse pomembnejša za programerje. Oracle je tako postal partner Microsofta pri razvoju Visual Studia.net, podjetji pa sta drug drugemu sponzorirali razvojni konferenci.
Zadnjih nekaj let je postala priljubljena uporaba hkratnih operacijskih sistemov v enem računalniku.
Ruby je priljubljen, popolnoma predmeten skriptni jezik, ki je posvojil številne značilnosti priljubljenih sodobnikov, kot so java, python in eiffel. Njegov avtor, Yukihiro Matsumoto, ga je ustvaril, da bi povrnil veselje do programiranja. Morda je za dokončni uspeh ruby potreboval le še ustrezno predmetno ogrodje za hitro izgradnjo učinkovitih, podatkovno podprtih in v splet odprtih aplikacij. Zdi se, da ga je Matsumoto našel v ogrodju Rails. Ogrodje obljublja tudi do 10x večjo storilnost pri razvoju spletnih programov, brez žrtvovanja kakovosti. Cilju se približa z dvema vodiloma: manj programja, kar pomeni pisanje čim manj kode na čim bolj zmogljivem ogrodju, ki poskrbi za vse drugo. Drugo vodilo je dogovor pred prilagoditvami (convention over configuration). Rails ne potrebuje nobenih prilagoditvenih datotek, namesto tega uporablja nekaj preprostih dogovorov pri pisanju programske kode in razporeditvi map na tisku ter tako vse potrebno izve s pomočjo vpogleda in odkrivanja (reflection & discovery). Programska koda v rubyju in podatki v strežniku že vsebujejo vse, kar ogrodje potrebuje za delovanje.
Arhiv
Po kategorijah
