Naš izbor na Androidu in iPhonu
Telefonske aplikacije, ki so našim preizkuševalcem ta mesec najbolj ostale v spominu.
Telefonske aplikacije, ki so našim preizkuševalcem ta mesec najbolj ostale v spominu.
Telefonske aplikacije, ki so našim preizkuševalcem ta mesec najbolj ostale v spominu.
Motorola je večji del svoje 85-letne zgodovine veljala za inovativno podjetje z vrhunskimi izdelki. Toda ameriški velikan je sčasoma zaspal na lovorikah in stvari so se dokaj hitro obrnile v nasprotno smer.
HTC je eno izmed prvih podjetij v industriji, ki so uvidela velik potencial v operacijskem sistemu Android. Z njegovo pomočjo je doživelo naglo poslovno rast, vendar so slabe odločitve in močnejša konkurenca dokaj hitro terjale svoj davek.
Letos poleti bo vroče. Ne samo v naravi, tudi na področju regulacije zasebnosti v spletu, saj bo Informacijski pooblaščenec sredi junija začel izvajati nadzor nad novo zakonodajo o pravicah zasebnosti pri serviranju sledilnih piškotkov, s katerimi upravljavci spletišč in oglaševalci profilirajo uporabnike in za serviranje katerih jih bodo morali od 15. junija naprej transparentno prositi za dovoljenje.
Sony je nekoč veljal za največjega inovatorja v industriji. Podjetje, ki se je zadnje čase zanašalo zgolj na dobro prepoznavno blagovno znamko, je v zadnjem desetletju povozila konkurenca. Vendar se Japonci ne dajo tako zlahka.
Ameriški Yahoo je eden izmed pionirjev na svojem področju. Podjetje je iz skromnih začetkov zraslo v globalno prepoznavno korporacijo, ki pa v zadnjih letih izgublja čar oziroma privlačnost v očeh potrošnikov. Z novo direktorico in poslovno strategijo zdaj upajo na preboj nazaj v sam vrh svoje industrijske veje.
Nokia je na vrhu lestvice največjih izdelovalcev mobilnih telefonov na svetu kraljevala več kot desetletje, v zadnjih letih pa na žalost kot po tekočem traku izgublja zaupanje potrošnikov in tržni delež. Trendi in zahteve potrošnikov se s časom spreminjajo, na trgu preživijo le tisti, ki se nanje hitro odzovejo. Nokii to žal ni uspelo in tako je velikan industrije danes le še bleda senca samega sebe.
Začetek leta že tradicionalno postreže s sejmom potrošniške elektronike CES, na katerem industrija digitalne zabave in razvade pokaže, čigavi inženirji so vse poletje in jesen najbolj vihali rokave ali pa imeli preprosto najboljšo zamisel oziroma najbujnejšo domišljijo. Nas so poleg tehnologij prihodnosti zanimali predvsem trendi, ki potrošnikom morebiti niso tako zelo očitni.
NMT, GSM, GPRS, EDGE, 3G, HSDPA, HSUPA, HSPA, HSPA+. Množica kratic, ki jih že leta srečujemo v mobilni telefoniji, se bo počasi zlila v eno samo - LTE. Četrta generacija mobilne tehnologije obeta, da bomo končno vsi venomer povezani. Kaj LTE sploh je in kako to, da slovenski operaterji tokrat pri vpeljavi nove mobilne tehnologije niso v sami konici, kot so bili vselej.
Televizijo prek satelita danes spremlja le še manjši delež televizijskih gledalcev; po podatkih APEKa v Sloveniji manj kot pet odstotkov. Vendar pa se več kot tri četrtine vseh televizijskih programov, ki prihajajo do nas po drugih poteh (pretežno po kabelskem ali internetnem omrežju), v resnici oddaja s satelitov. Luksemburško podjetje SES, ki trži satelitske komunikacije pod blagovno znamko Astra, nas je povabilo, da obiščemo njihovo centralo v Betzdorfu v Luksemburgu.
Presenetljivo veliko storitev omogoča uporabnikom računalnikov in pametnih telefonov shranjevanje in skupno rabo v internetnem oblaku. Eni od storitev za gostovanje datotek pa so uporabniki še posebej zvesti, podobno, kot so navadno zvesti storitvam družabnih omrežij ali priljubljenim izdelovalcem strojne opreme. Gre za Dropbox, izdelek mladega podjetja, ki sta ga leta 2007 ustanovila Drew Houston in Arash Ferdowsi, študenta računalništva na Massachusetts Institute of Technology (MIT).
Letošnji CeBIT nas je napolnil z mešanimi občutki. Očitno je, da se je IT industrija znašla na razpotju, podjetja pa se na spremembe odzivajo zelo različno. Nekatera so se zatekla k varčevalnim ukrepom in želijo aktualni gospodarski krč preprosto prebroditi, spet druga stavijo na inovacije in uporabo novih tehnologij. Prav po tehnološki plati je bil sejem precej optimističen, saj so poslovni uporabniki z njega odhajali bolj zadovoljni kot pa povprečni obiskovalci.
Uporabniki računalnikov v zadnjih letih veselo uživamo v vseh čarih, ki jih prinaša sodobna digitalna tehnologija. S podrobnostmi bogate fotografije, visoko ločljivimi videoposnetki, vseobsežnimi programskimi paketi in igrami s fenomenalno grafiko pa imajo tudi kakšno negativno plat. Zdi se, da so vse omenjene vsebine nenasitne glede porabe prostora na diskih računalnikov. A na pomoč nam zopet lahko priskrbi - kdo drug kot - tehnologija.
Bržkone ni računalnikarja, ki ne bi poznal blagovne znamke ThinkPad. Gre za nadpovprečno trpežne prenosnike, ki jih je v poslovni svet že pred desetletji splavilo podjetje IBM. Ko se je IBM leta 2005 odločil prodati svoj računalniški oddelek kitajskemu podjetju Lenovo, se je svetovna javnost spraševala, ali se tako poslavljajo rešitve, ki so bile sinonim za zanesljivost in vzdržljivost v računalniški industriji. Toda Lenovo je dokazal, da ne bo tako. Ogledali smo si njihovo tovarno.
O letošnjem CESu se znova piše v presežnikih. Z več kot 3100 razstavljavci in 150 tisoč obiskovalci naj bi pogumno gledal ne ravno rožnatim razmeram v gospodarstvu naravnost v oči. Velikani zabavne elektronike so znova pokazali, kje so nove meje domišljije in tehnologij ter naših želja.
Tehnologija NCF (Near Field Communication) obljublja marsikaj, med drugim to, da bodo nekoč naši telefoni nadomestili kreditne kartice. Na trgu je kar nekaj telefonov, ki že imajo čip NCF, pa vendar, ali lahko z njimi tudi že kaj počnemo?
Prisluškovanje, veliki bratje in take zadeve, so vedno vroče zgodbe. Akterji širše afere brezplačniki, ki naj bi jim neznanci prisluškovali, so jih nedavno znova potegnili na plan. Večina operaterjev bo takoj zatrdila, da pri njih mimo uradnih organov kaj takega ni mogoče, a smo jih kljub temu želeli stisniti ob zid. O tej temi so bili pripravljeni spregovoriti v Simobilu, kjer sta na našo zvedavost odgovarjala Andraž Zmajšek, vodja informacijske varnosti, in Luka Šušteršič, vodja službe za storitve jedrnega omrežja.
Intelov razvojni forum (IDF) je zdaj že ustaljen cilj resnih razvijalcev, hkrati pa tudi novinarjev. Iz začetkov leta 1997, ko je sejem obiskalo dvesto razvijalcev, se je danes razvil v dogodek, na katerem Intel napove vse večje novosti in nakaže smernice za prihodnost. Med 5000 obiskovalci smo se znašli tudi mi.
Začetek septembra je za zanesenjake za večpredstavnost vsako leto nekaj posebnega, saj nestrpno pričakujejo novosti, ki so jih zanje in za širšo javnost pripravili izdelovalci digitalnih igrač(k). Letos je sejem zabavne elektronike IFA 2011 v Berlinu obiskala tričlanska ekipa revije Monitor, ki se je tako kot praktično vsi obiskovalci lotila iskanja novotarij s predpono 3D.
Spletnih strani, na katerih lahko prodajamo svoje fotografije (iStock, Shutterstock ...), se je v zadnjih nekaj letih nabralo kar nekaj. Zelo so priljubljene tudi pri nas, tako pri medijih oziroma naročnikih fotografij kot med fotografi. O fotografiranju za te strani smo se pogovarjali s fotografom samoukom Samom Pflaumom.
Pri kar nekaj modelih brezžičnih usmerjevalnikov, ki smo jih preizkusili v tokratni številki, si lahko namesto izvirne programske opreme naložimo odprtokodni DD-WRT. O njem smo se pogovarjali z enim izmed samo treh razvijalcev, Alešem Majdičem.
Pogovarjali smo se s Kevinom O'Donovanom, Intelovim strategom za razvoj novih poslovnih področij. Vroča tema v računalniški industriji so nedvomno tablice, zato smo sogovornika izprašali o prihodnjem razvoju in možnostih mešanja kart med največjimi igralci v industriji.
Ko so septembra lani še zadnji ponudniki elektronskih komunikacij, ki poslujejo na maloprodajnih trgih, objavili svoja letna poročila za preteklo leto, je postalo še zadnjim dvomljivcem jasno, da je celotna panoga v globoki krizi. Operaterji se otepajo z izgubami, nimajo prave razvojne strategije in težko pridobivajo nova posojila. Čeprav so v preteklem letu zviševali cene storitev, je vprašljivo njihovo dolgoročno preživetje, če ne bo prišlo do združevanj ali če lastniki ne bodo zagotovili svežega kapitala. Težko pričakovanih kupcev pa ni od nikoder, saj je tudi do zdaj radodarnemu Telekomu Slovenije pošla sapa.
Vročica, ki so jo med programersko skupnostjo zakuhali izdelovalci pametnih mobilnih telefonov, je s prihodom tabličnih računalnikov dobila nove razsežnosti. O razvoju mobilnih aplikacij in izzivih programerjev smo klepetali z Gregorjem Reboljem, direktorjem podjetja Klika, ki se predstavlja kot neodvisni laboratorij za razvoj programske opreme.
Analogne televizije bo konec 1. decembra, digitalno pa že poteka, vendar samo na enem multipleksu (digitalnem omrežju), ki ga vzdržujejo Oddajniki in zveze pri Radio televiziji Slovenija. Jeseni naj bi končno začel delovati tudi drugi multipleks komercialnega ponudnika Norkring. Pogovarjali smo se z g. Christianom Skottunom, operativnim direktorjem Norkringa za mednarodne projekte.
Z Gorazdom Božičem, vodjo slovenskega CERT, organizacije, ki spremlja in ukrepa ob internetnih napadih, smo se pogovarjali o napadih DDOS, orožjem zadnje vojne med podporniki in nasprotniki organizacije Wikileaks.
Z direktorjem podjetja Mimovrste, ene največjih spletnih trgovin pri nas, smo se pogovarjali o prodaji mini prenosnikov, o trendih, ki v Sloveniji očitno zamujajo, in o vplivu tuje spletne konkurence.
Aktualni generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli je pretežni del svoje kariere posvetil digitalizaciji. In prav digitalizacija, tako znotraj RTV Slovenija kot tudi prizemnega oddajanja, bo zdaj ena izmed njegovih večjih zadolžitev. Prvi preizkus je na sporedu že 1. decembra, ko naj bi po vsej Sloveniji izklopili analogne tv oddajnike.
V začetku septembra je v Amsterdamu potekal redni sejem profesionalne televizijske opreme IBC (International Broadcasting Convention, www.ibc.org). Takšne sorte sejme v Monitorju običajno izpustimo, saj bralcev ne zanima, kakšne satelitske oddajnike, objektive za televizijske kamere in nosilce za razsvetljavo si lahko privoščite, če imate v žepu nekaj deset tisoč evrov preveč. Tokrat pa smo naredili izjemo, malo zaradi tridimenzionalne televizije, ki je bila na ogled po vsem sejmišču, malo pa zaradi slovenskih podjetij, ki so prikazovala lastne izdelke.
Arhiv
Po kategorijah