Recimo bobu bo - še danes verjetno večina splošne populacije ne ve kaj so to tablice oz. tablični računalniki. Vedo pa, kaj je to iPad. Apple iPad. In vendar - konkurenčnih tablic je vedno več in če bo šlo tako naprej, bodo morda nekoč postali prevladujoči del osebnega računalništva.
V primerjavi z namiznimi računalniki, kjer je trg že ustaljen, se pri mobilnih napravah šele dobro razvija. To se kaže tudi tako, da imamo danes cel kup novih izzivalcev, ki bodo v bližnji prihodnosti iskali svoj prostor pod soncem.
Še pred leti je veljalo, da so operacijski sistemi na mobilnih telefonih sila preprosti, zgolj namenjeni pokrivanju osnovnih funkcij tako imenovanih pametnih telefonov. Danes se v najnovejših telefonih že domala kosajo s tem, česar smo vajeni na namizju.
Pred nami so v računalništvu zanimivi časi. Microsoftova prevlada na področju operacijskih sistemov je začela bledeti, pojavile so se nove platforme, pretežno povezano z mobilnimi napravami. Kakšna je torej nadaljnja pot okolij Windows, Mac OS in Linux? Kaj pa mobilnih operacijskih sistemov? Ne smemo pozabiti na strežnike, pa na spletne storitve in računalniški oblak, ki brišejo meje pojma operacijski sistem. A operacijski sistem bo še vedno določal platforme, ki jih bomo uporabljali v bližnji in nekoliko bolj oddaljeni prihodnosti.
Po več kot letu dni od začetka prodaje prvih televizorjev s 3D tehniko zdaj postaja jasno, da so ti izdelki vse prej kot uspešnica. Zadnje raziskave kažejo, da se bo majhno zanimanje nadaljevalo vse do prihoda izdelkov, ki za 3D ne potrebujejo očal. Družba NPD Group je tako ugotovila, da 45 % vprašanih meni, da so 3D televizorji predragi, 42 % pa ne mara nositi posebnih očal. Preseneča zlasti podatek, da se je odstotek negativnih mnenj kupcev v zadnjih šestih mesecih občutno povečal (prej 37 % in 32 %). Videti je, da je na pomolu zopet še ena tehnologija, kot so bile nekoč video kasete Betamax. Po drugi strani pa je Nintendo prodal že več kot pol milijona prenosnih konzol 3DS, ki imajo 3D zaslon, ki ne potrebuje očal. Najbrž je jasno, kaj si želijo kupci.
Če še niste opazili, se trg programske opreme pred našimi očmi hitro in drastično spreminja. Svoboda dostopa do programov in izbire prodajnih kanalov se počasi oži, če že ne odpravlja. V imenu tega, da je to dobro za končnega uporabnika. Namesto tega si vsi izdelovalci po vrsti prizadevajo vzpostaviti lastno nadzorovane spletne trgovine (App Store), kjer imajo oni in nihče drug zadnjo besedo. Znano je že, kaj počne Apple, zdaj se mu je pridružil tudi Google, ki je nedavno iz Android Marketa izbrisal več kot 50 programčkov, ker so bili domnevno pripravljeni za nečedno (beri: trojansko) dejanje. Toda nekateri razvijalci ne delijo tega mnenja. Kdor misli, da je to omejeno samo na nove naprave (tablice, pametne telefone), se prav tako moti. Ne bi se čudil, če bi nekega dne Apple, denimo, onemogočil nameščanje programov na MacOS mimo svoje spletne trgovine. V tem kontekstu pojem "odprte kode" dobiva povsem nov pomen.
Programe za internetno telefoniranje, tudi take, ki znajo klicati in sprejemati telefonske klice iz običajnih telefonskih omrežij, poznamo že vrsto let. Toda praktično vsi po vrsti za delovanje potrebujejo nameščenega odjemalca na računalniku, telefonu ali drugi napravi, ki jo uporabljamo za klicanje. Slovensko "start-up" podjetje, nastalo iz ekipe iz družbe Marand, verjame, da lahko na tem področju naredi kvantni skok z rešitvijo, ki na ciljni napravi ne potrebuje (skoraj) nič drugega kot spletni brskalnik. Toda ali lahko Vox.io resnično tekmuje s storitvami, kot sta Skype in Google Talk?
Vajeni smo že, da Apple igra vlogo boga, ko se odloča o tem, kateri programček bo objavljen v App Storu in kateri ne. Nismo pa bili vajeni, da bi programčke za iPhone komentiral kar sam Vatikan. Ne, niso jih zmotile razprave o tem, ali naj Apple dovoli seksualno bolj ali manj eksplicitne vsebine, temveč mali programček Confession s ceno 1,99 dolarja, ki naj bi rabil kot pripomoček za pripravo na spoved. Pozna tako moderne izraze, kot so uporabniški profili, pa seznam grehov in seznam vprašanj za analizo vesti. Nekaj čisto nedolžnega v množici precej bolj odbitih programov, spletnih strani in tudi programčkov za telefone. Toda Vatikan se je prav v tem primeru odločil, da bo diskretno, a javno opozoril javnost, da telefon pač ne more nadomestiti izpovedi pri duhovniku.
Rešitve za hišni kino so se v zadnjem letu preselile iz nišnih v domala vse izdelke zabavne elektronike, začenši s televizorji. Toda programski paketi, ki spremenijo domači računalnik v predvajalnik za hišni kino, imajo še vedno svoj čar. Predvsem pa prilagodljivost, ki je specializirane naprave kljub hitremu razvoju še vedno ne dosegajo. Za povrh na tem področju še bila izrečena zadnja beseda - Google in Apple napovedujeta, da nas pravi razcvet novih možnosti šele čaka.
Čeprav se na področju računalništva in zabavne elektronike vselej nekaj dogaja in razvija, se zdi, da smo v zadnjem letu prišli do meje, ko se stvari začenjajo res korenito spreminjati. Če smo to v zadnjih letih le slutili, pa se zdaj dogaja. Osebni računalnik je, ob pomoči katalizatorja, ki mu pravimo internet, začel izgubljati bitko proti naprednejšim napravam. S tem pa so začeli izgubljati tudi vsi tisti, ki so zgradili imperij na temeljih uspeha osebnih računalnikov. Prepričan sem, da bodo mnogi transformacijo preživeli, a nekateri tega ne bodo zmogli. Hkrati s tem pa se zastavlja vprašanje, kako bomo vse to doživeli in preživeli uporabniki. Kje je meja, ko smo še pripravljeni sprejeti novosti in zanje odšteti nov kupček denarja? Na videz bo lažje, ko bomo vsak dan za vse, kar prihaja, odšteli le nekaj drobiža, a na dolgi rok ne bomo zapravili nič manj. Prej nasprotno.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
