Članki / Avtor - Vladimir Djurdjič

  • Tehnomanija: junij 2006

    Nobena skrivnost ni, da je boj za uporabnike pogosto brezplačnih spletnih storitev pravzaprav boj za oglase in oglaševalce. Google veliko večino svojih prihodkov ustvari prav na ta način, zdaj pa želijo zgledu slediti tudi drugi računalniški velikani. Apple bo, kot kaže, oglaševanje kmalu vgradil v svoj spletni servis iTunes, ki vodi na področju prodaje digitalne glasbe. Napster, ki tekmuje daleč zadaj, se je moral na to odzvati s tem, da ponuja celo brezplačno poslušanje glasbe (do petkrat zapored), samo da bi privabil oglaševalce. Microsoft pa se je odločil, da bo opustil dosedanji oglaševalski sistem, ki si ga je sposodil od Yahooja, in zdaj stavi na svojo tehnologijo AdCenter. Dodatno so se okrepili še z nakupom družbe Massive, pionirja reklam, ki se vrtijo med računalniškimi igrami. Kdor bo želel uporabljati brezplačne storitve, naj se kar pripravi na poplavo oglasnega gradiva.

    Objavljeno: 27.6.2006 15:10 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Junij 2006
  • Tehnomanija: maj 2006

    V začetku aprila je Apple spet presenetil javnost s tem, ko je objavil program Boot Camp, ki omogoča zagon operacijskega sistema Windows na računalnikih Macintosh, poleg operacijskega sistema Mac OS in v popolnem sožitju z njim. Ob tem so zagotovili tudi vse ustrezne gonilnike, da Windows nemoteno deluje v jabolčnih računalnikih. Hkrati pa še vedno dajejo povsem jasno vedeti, da ne nameravajo prodajati Oken. Zakaj se je torej Apple odločil za ta korak? Eden od možnih odgovorov je v tem, da Apple sebe še vedno vidi predvsem kot izdelovalca strojne opreme, ki programe izdeluje predvsem zato, da prodaja računalnike (in drugo opremo). Kljub temu se je težko otresti občutka, da Apple tudi tokrat ni povedal vse zgodbe. Zanimivo je tudi, da je Boot Camp objavil le nekaj dni za tem, ko je isti korak, zagon Windows XP, uspel tudi neodvisni skupini zagretih navdušencev. Presenetljiv je tudi odziv javnosti, še posebej iz poslovnega sveta, ki korak pozdravlja z navdušenjem. Kot kaže, si ljudje silno želijo Macov - toda z okoljem Windows.

    Objavljeno: 29.5.2006 21:50 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Maj 2006
  • Tehnomanija: april 2006

    Ali še kdo verjame izjavam Googla, da ne načrtuje pisarniškega paketa? Po nakupu spletnega urejevalnika besedil Writely in namigih, da bodo kmalu predstavili tudi spletni program za vodenje koledarjev, se zdi, da v primerjavi s tipičnimi pisarniškimi paketi manjkata le še program za predstavitve in preglednica. Tudi pomotoma objavljene informacije o projektu spletne hrambe datotek GDrive potrjuje, da se vse giblje v tej smeri. Zdi se, da Google načrtno noče povečevati pričakovanj, dokler ni vse nared, vsekakor pa je jasno, da ima s svojimi spletnimi storitvami ambicijo nadomestiti veliki del programov, ki jih danes uporabljamo v osebnih računalnikih. S tako strategijo ni več nemogoč še nedavno sanjski cilj vsakega računalniškega podjetja - postati družba, vredna več kot 100 milijard dolarjev.

    Objavljeno: 24.4.2006 18:51 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor April 2006
  • Tehnomanija: marec 2006

    Večni dvoboj na področju zmogljivosti mikroprocesorjev je ubral nova pota. To, kar so bili v preteklosti megaherci, postajajo zdaj procesorji z več jedri. Med tem, ko dvojedrni procesorji šele dodobra prihajajo na trg, se izdelovalci že pripravljajo na novo bitko procesorjev s štirimi jedri, ki naj bi se zgodila predvidoma leta 2007. Tako Intel kot AMD bosta v kratkem razgrnila svoje strategije na tem področju, a to ni zanimivo za vsako rabo. Medtem ko procesorje z več jedri brez težav vidimo v strežnikih, ki obdelujejo veliko količino podobnih transakcij (na primer strežba spletnih strani), je namreč vzporedno izvajanje kode v računalnikih za osebno povsem druga pesem. Velika večina današnjih programov, denimo, sploh ne zna izrabiti več jeder, vprašanje pa je tudi, koliko lahko tak pristop posameznemu uporabniku koristi tudi v prihodnje. Intel in AMD pa omenjata, da bo razvoj procesorjev morda nekega dne pripeljal do izdelkov, ki bodo imeli tudi po deset ali celo sto jeder na čip. Zdi se, da nas v tem primeru čakajo še korenite spremembe.

    Objavljeno: 27.3.2006 23:42 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Marec 2006
  • Tehnomanija: februar 2006

    Ena od stalnic v računalniški industriji je tesna povezava družbe Dell z dvema poglavitnima partnerjema: Intelom in Microsoftom. Toda zdi se, da so časi brezpogojne zvestobe minili in vse več je podatkov, namigov in dokazov o tem, da se Dell ozira tudi drugam. Direktor družbe je nedavno izjavil, da so v Dellu odprti za možnost uporabe AMDjevih procesorjev, kar bi bilo za tega izdelovalca velikanski uspeh. Čez nekaj dni so izjavo sicer omilili, toda tudi najuglednejši analitiki menijo, da bo do konca leta 2006 Dell v svoji ponudbi imel vsaj en izdelek z AMDjevo tehnologijo. Za zdaj stavijo zlasti na procesorje Opteron, to pa pomeni - strežnike. Po drugi strani se je Dell odločil, da bo v Veliki Britaniji kot privzeti brskalnik v svojih računalnikih ponudil Firefox. Ob tem je podjetje dalo vedeti, da ne bo podprlo standarda HD DVD, katerega pobudnik je tudi Microsoft. To samo po sebi resda še ni velik prebeg v slogu družbe Apple in procesorjev Intel, pa vendar nakazuje, da se bodo morali tudi največji v prihodnje truditi, da bodo obdržali podporo partnerjev. Konkurenca torej deluje.

    Objavljeno: 27.2.2006 18:24 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Februar 2006
  • Tehnomanija: januar 2006

    Januar se že vrsto let začenja s konferenco Macworld Expo in vse kaže, da bo Apple tudi letos poskrbel za novoletno presenečenje. Pripravljal naj bi posebno različico osebnega računalnika Mac Mini, ki bo rabila kot računalnik za hišni kino (HTPC) in bo potemtakem osrednji del domačega okolja za glasbo in video. Sistem bo mogoče krmiliti z daljinskim upravljavcem, Apple pa naj bi razvil povsem nov program za upravljanje in predvajanje vsebin, ki se bo od tekmecev razlikoval predvsem po preprostosti in eleganci. Apple seveda računa tudi na drugačne sinergije. Ena izmed pomembnih lastnosti bo zmožnost sinhronizacije podatkov, skupaj z video posnetki z mobilnimi predvajalniki iPod. Obenem naj bi Apple prestavil nov način zaščite vsebin pred piratiziranjem, s čimer želi utrditi svoj za zdaj dober odnos s hollywoodskimi studii.

    Objavljeno: 31.1.2006 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Januar 2006
  • RSS: obvladovanje spletnih informacij

    Neznanska količina informacij v svetovnem spletu kar kliče po učinkovitejših metodah za spremljanje želenih vsebin in dostop do njih. Sodobni spletni iskalniki so kakor nalašč za iskanje informacij na zahtevo, vendar ne dajejo odgovora na to, kako ostati dobro obveščen o novih vsebinah na izbranih spletnih straneh. Kot najpomembnejši način dostopa do svežih novic in drugih ključnih informacij, pri katerem programi skrbijo za to, da imamo vselej na voljo najnovejše podatke, se vse bolj uveljavlja standard Really Simple Syndication (RSS).

    Objavljeno: 24.12.2005 04:44 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor December 2005
  • Tehnomanija: december 2005

    Iskanje učinkovite zaščite pred pirati ima včasih zelo nezaželene posledice. Tako je založba Sony BMG novembra postala tarča številnih kritik in celo tožb po tem, ko je priznala, da je (pomotoma?) na nekatere nove glasbene CDje, ki so zdaj že umaknjeni iz prodaje, posnela novo zaščito XCP, ki na osebni računalnik med drugim namesti tako imenovani "rootkit", priljubljen način zakrivanja, ki ga uporabljajo hekerji in pisci virusov. Le nekaj dni je bilo treba, pa so se razširili vsaj trije virusi, ki izkoriščajo ta Sonyjev spodrsljaj. Šlo je celo tako daleč, da so številna podjetja zaposlenim prepovedala na službenih računalnikih poslušati glasbo s plošč CD. Sony se je sicer javno opravičil, toda škoda bo velikanska, pa ne samo za tega založnika. Namesto da bi se prodaja glasbenih CDjev povečala, se bo zaradi tega najbrž kar precej zmanjšala.

    Objavljeno: 24.12.2005 03:37 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor December 2005
  • Tehnomanija: november 2005

    V računalniški industriji ni vedno vse tako, kot je videti. Že velikokrat se je zgodilo, da so se uresničile govorice, ki so jih še malo prej osrednji akterji goreče zanikali. Glede na te izkušnje bo zanimivo spremljati dvoje "govoric", ki ju, pričakovano, za zdaj eksplicitno zanikajo. Microsoft je zavrnil možnost, da bi svojo pisarniško zbirko Office čez čas ponudil tudi za operacijski sistem Linux. Pa vendar dobro obveščeni trdijo, da je podjetje v zadnjih mesecih močno okrepilo ekipo, ki preučuje možnosti na področju odprtokodnih izdelkov, predvsem Linuxa. Druga "govorica" pa namiguje, da se Google pripravlja na izdelavo svojega orodja za delo z besedili, preglednicami in predstavitvami. Sergey Brin, soustanovitelj Googla, to, jasno, zanika, a s pridržkom, da bo Google poenostavil delo z dokumenti. Karkoli že to pomeni. Glede na donosnost trga pisarniških programov je seveda moč sklepati, da pri Googlu ne sedijo ravno križem rok.

    Objavljeno: 8.12.2005 11:06 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor November 2005
  • Tehnomanija: maj 2004

    Vstop Slovenije v EU ima seveda posledice tudi v računalniški industriji. Tako kot na drugih področjih, so nekatere za uporabnike ugodne, druge manj. Obetamo si lažji nakup izdelkov v poljubni državi članici EU, kar bo najbrž spodbudilo (vsaj na začetku) mrzlično iskanje, kje so cene najbolj ugodne (ne pa pozabiti na stroške prevoza ali poštnine), prav tako bo izbira širša. Številni izdelovalci, ki so Slovenijo doslej uvrščali preprosto v vzhodno Evropo, bodo morali spremeniti politiko in odpraviti "posebnosti", ki so jih zdaj upravičevali (in maskirali) s specifičnostjo in majhnostjo trga. Toda z vstopom se ponekod pojavljajo tudi namigi, da se bodo nekateri izdelki podražili. Najbolj banalni razlog bomo srečali pri politiki izdelkov z izvorom iz ZDA - če bodo proizvajalci sledili logiki EU, bodo ta hip preprosto dolarske cene zamenjali za evre, številka pa bo ostala ista. Najbrž ni težko izračunati, kaj to pomeni.

    Objavljeno: 20.11.2005 12:03 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Maj 2004

Arhiv

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji