Pro et contra
Zadnje čase se vedno več piše o navidezni valuti bitcoin. Ljudje jo kupujejo in prodajajo, vendar vlade hkrati zapirajo »menjalnice«, pa tudi sicer na tem področju ni vse »čisto«.
Zadnje čase se vedno več piše o navidezni valuti bitcoin. Ljudje jo kupujejo in prodajajo, vendar vlade hkrati zapirajo »menjalnice«, pa tudi sicer na tem področju ni vse »čisto«.
Pred kratkim smo se, skupaj z drugimi slovenskimi novinarji, ki pokrivajo tehnologijo, zbrali na Nikonovi novinarski konferenci, kjer so nam predstavili fotoaparat, imenovan Df. Gre za razmeroma drag (ok, zelo drag) fotoaparat, ki ponuja odlično tipalo polne velikosti (torej 35 mm format), v kakovostnem ohišju, ki na videz (in po delovanju) močno spominja na stara ohišja filmskih aparatov serije F.
V elektronski predal prileti sodelavčevo sporočilo. Bežno ga pogledam in ugotovim, da lahko nanj odgovorim tudi čez kakšno uro ali ob koncu dneva. Toda čez pol ure ta sodelavec prileti v pisarno ali pa me pokliče po telefonu, ali sem prebral sporočilo. Sem. Zakaj nisem odgovoril? Bom. Po pravici, odložil sem ga na stran, ker delam nujnejše stvari. Sogovorniku potem navadno vzame sapo. Je zgodba znana?
Ker je to vendarle »računalniška« revija, si upam vprašati na glas – poznate še koga, ki uporablja faks? Saj veste, faksi, to so tisti optični bralniki, ki si po telefonskih žicah med seboj pošiljajo bitne slike. Če ste odgovorili nikalno, se premalo gibljete po poslovnem okolju, kajti tam te zverine še vedno živijo.
Berem, da izdelovalci predstavljajo ukrivljene televizorje in zdaj že ukrivljene telefone. Je ukrivljenost res nekaj, kar bomo nekoč imeli vsi, ali gre za muho enodnevnico?
Pri naših nenehnih preizkusih se bolj redko poglabljamo v garancije in garancijske pogoje. Sicer si v naše tabele zapišemo tudi to, a so ti roki pri večini naprav, ki jih preizkušamo, razmeroma kratki, največkrat le leto dni. To velja za digitalne fotoaparate, večino prenosnikov in cenejših brizgalnih tiskalnikov, daljše roke pa imajo laserski tiskalniki.
Pravijo, da se šele z otroki zaveš, kako hitro se vrti svet. Bo kar držalo, še posebej, če so tvoji otroci računalniki in jim z leti le s težavo slediš na poti njihovega nenehnega razvoja.
Pred dobrim desetletjem in pol so me prvič povabili na sodišče, da sem pričal kot strokovnjak za takrat »specifični« MacOS, in priložnost sem imel spoznati policiste, ki delujejo v računalniški forenziki. Obilica izmenjanih informaciji mi je jasno pokazala, da dobro poznajo svoje področje in celo, da ima policija vrhunske strokovnjake s področja ITja.
Google ponavadi hvalimo (tudi jaz) kot zelo inovativno podjetje, ki je tako zelo drugačno od menda »grdih grdih« starejših podjetij, med katera menda sodi Microsoft. V resnici ne vem, ali se je spremenil Google ali pa sem jaz postal toliko bolj siten, toda v zadnjem času se mi zdi, da postajajo njihovi izdelki veliko preveč polovičarski, da bi lahko še vedno ostal pri hvali.
Zadnje čase redno berem o ameriški obveščevalni agenciji NSA, ki nam menda vsem prisluškuje, na vsakem koraku. Kakšno je vaše mnenje o tem?
Med tokratnimi nenehnimi preizkusi se je znašel tudi Nikonov novi Coolpix S6600, ki ponuja nekoliko nenavadno možnost krmiljenja z rokami.
Konec poletja je Microsoftu prinesel kup sprememb. Najprej je naznanil upokojitev dolgoletni karizmatični direktor Steve Ballmer, nekaj dni zatem pa so napovedali, da nameravajo prevzeti telefonski del družbe Nokia. Slednji korak sicer ni povsem presenečenje, a je kljub temu požel obilo komentarjev, od katerih pa je zelo veliko skeptičnih. V Microsoftu se torej obetajo korenite spremembe, da bi preprečili nadaljnje kopičenje težav, s katerimi se soočajo v zadnjih nekaj letih. Toda ali so izbrali prave adute, da bi se vrnili v prvo ligo tudi v časih mobilnih naprav?
V svoji karieri sem delal v nekaj slovenskih IT podjetjih, od startupov pa do za naše mere velikih podjetij. Trenutno delam v tuji korporaciji in veliko s tujimi podjetji in če razmišljam o tem, česa sem se v korporaciji naučil in kako so slovenska IT podjetja in IT oddelki drugačni od tujih, ugotavljam, da so težave, ki jih ima Slovenija kot država, natanko enake težavam domačih slovenskih podjetij.
Široko prisluškovanje ameriške NSA že mesec dni vzdržuje zanimanje javnosti. Zdaj je, recimo, jasno tudi to, da NSA vsako leto nameni kar 250 milijonov dolarjev za slabljenje šifrirnih postopkov. Denar porabijo za vstavljanje ranljivosti v komercialne šifrirne sisteme ter vplivanje na specifikacije in standarde tehnologij za šifriranje na podlagi javnih ključev.
Odkar so naši računalniki bolj ali manj stalno povezani v internet, je količina popravkov, ki jih razvijalci pošiljajo do naših operacijskih sistemov, programov in aplikacij, presegla že vse meje. Giga in gigabajti se točijo v naši smeri, pa naj si to želimo ali ne.
Zanima me vaše mnenje o alternativnih načinih komunikacije z računalniki. Bomo res še dolgo uporabljali tipkovnice ali pa jih bodo dokončno nadomestili tapkanje, mahanje in, ne nazadnje, prepoznava govora?
Izdelovalci brizgalnih tiskalnikov imajo že dolga leta enako prodajno strategijo: tiskalnike prodajajo po presenetljivo nizkih cenah, poglavitni dobiček pa kujejo s prodajo barvila. Po podatkih, dosegljivih prek spleta, je črnilo oziroma barvilo za brizgalne tiskalnike najdražja tekočina, kar si jo sploh lahko omislimo, celo dražja od človeške krvi, ki jo uporabljajo v bolnišnicah.
Skopost ni lepa čednost. Resda je povod za nešteto zabavnih šal, a ko se enkrat znajdemo na udaru z njo opremljenih ljudi, nam ni do smeha. Od nekdaj opažam, da je v naši stroki skopost pogost pojav. Kaj botruje temu, mi do zdaj ni uspelo ugotoviti. Dozdeva se mi, da smo zanjo precej krivi informatiki sami.
Microsoft je v zadnjih nekaj tednih povsem na tiho predstavil mobilne različice znamenitega pisarniškega kompleta Office za konkurenčne platforme Apple iOS in Google Android. Še pred letom ali dvema bi bila to velika novica, ki bi morda celo spodbudila prodajo posamezne platforme, še posebej tablic. Zdaj pa se zdi, da ta zapozneli izid ni nikomur kaj dosti mar. Čeprav je morda še nekoliko prezgodaj za dokončno sodbo, se zdi, da je Microsoft preprosto zamudil priložnost, da bi se s svojim vsekakor najbolj znamenitim izdelkom, če izvzamemo Okna, zavihtel med uspešnice tudi v časih pametnih telefonov in tablic.
Je res pomembno, da je računalnik X hitrejši od računalnika Y, oziroma ali je to pomembno celo pri telefonih? Do neke mere, da. To priznavajo celo izdelovalci strojne opreme, ko se lotevajo prirejanja izmerjenih hitrostnih vrednosti.
V zadnjem času je veliko slišati o raznih Googlovih očalih, pametnih urah in še čem, kar bomo menda v prihodnosti vsi nosili na sebi. Kaj menite o tem?
Pri preizkusih digitalnih aparatov smo nekoč veliko pisali o kakovosti fotografije, danes pa tega skorajda ne počnemo. Pred leti, ko so imela tipala digitalnih fotoaparatov po dve, tri ali štiri milijone pik, so bile razlike med posameznimi modeli kar občutne. Razlike so bile tako pri barvah in geometriji (popačenju) kot pri šumu, ostrini, kontrastu ...
Googlov operacijski sistem Android je svojevrstna pošast z veliko glavami, ki jih drži skupaj osnovna koda iskalnega velikana. Google svoj mobilni operacijski sistem izdelovalcem telefonov ponuja brezplačno in sistem je odprtokodne narave. Izdelovalci telefonov pa že od samega začetka Android oblačijo v svoje preobleke, te so bile na začetku njegovega obstoja nujne.
Svet je s tehnologijo prijaznejši, učinkovitejši in bolj povezan. Žal je zaradi tehnologije obenem vse usmerjeno, predvidljivo in brez duše. Če je nekoč oče šel v trgovino po nov dežnik, srečal mladostno ljubezen in se vrnil čez tri dni z domišljeno zgodbo, ki je mater prepričala o njegovem trpljenju, ko je bil ves čas v skrbeh, kaj si misli žena, medtem ko se je njemu pokvaril avto/je moral na nepričakovano nujno službeno pot/je pomagal prijatelju v nesreči, bi ga danes pred vrati čakali kovčki in niti Shakespeare mu ne bi mogel spisati odrešitve.
Verjetno ste že kje zasledili trditev, da nam vse moderne informacijske tehnologije, od interneta naprej, bolj škodijo kot koristijo? Počasi se začenjam strinjati.
V Monitorju smo znani po tem, da redno preizkušamo tehnične izdelke, jih med seboj primerjamo in svetujemo, katerega izmed njih se splača kupiti, ker je v izbrani konkurenci najboljši. Tokrat smo ubrali drugačno pot – v tej posebni številki smo se potrudili z nasveti, kako se izbiranja in kupovanja sploh lotiti.
V zadnjem času se veliko govori o 3D tiskalnikih, pomenili naj bi menda nič manj kot revolucijo na mnogoterih področjih. Kaj o tem menite vi?
Tiskalniki so pri nas med najbolj dolgočasnimi napravami, kar jih preizkušamo. Verjamem, da je večina drugih preizkusov (torej digitalni fotoaparati in prenosniki) delno zanimiva tudi za tiste, ki teh naprav v danem trenutku ne kupujejo. Da bi kdo iz čistega veselja bral o funkcijah, hitrostih in zmogljivostih tiskalnikov, pa si težko predstavljam.
Januarja sem pisal o novi internetni valuti. Tedaj je en bitcoin veljal 12 dolarjev. Do 10. aprila se je povzpel na 266 dolarjev, potem se je sesedel na manj kot tretjino vrednosti. Takšnih balonov smo vajeni na borzah, ne pri valutah, zato se zastavlja vprašanje: kaj sploh je bitcoin? Je valuta? Je blago? Nič od tega? V resnici je nekaj vmes, a to ne pomeni najboljšega iz obeh svetov.
Apple je sinonim za izdelke, ki jih razume in uporablja slehernik. Z njimi nimajo težav ne babice ne otroci ne slovenski politiki. Izdelki z logotipom ugriznjenega jabolka so nadvse priljubljeni in prvaki po opevanosti v spletu. Redkokoga pustijo na cedilu, saj preprosto delujejo. Ker izjeme potrjujejo pravilo, so v Applu naredili iOblak.
Arhiv
Po avtorjih