Televizorji so bili dolga leta precej dolgočasne naprave, ki smo jih pač imeli vsi, da smo na njih gledali tiste tri programe, ki so nam bili na voljo. Neumne naprave, nezanimive naprave, nekako tako kot hladilniki. O njih se ni pisalo (razen v zelo specializiranih revijah), niso bile »kul«.
V spletu berem, da bo Google v kratkem opustil svoj bralnik RSS. Sam ga sicer uporabljam bolj redko, a me zanima, kaj o tem menite vi?
Fotografska podjetja so ravno spomladi najbolj dejavna pri predstavitvi novih modelov. Včasih je bil cikel resda hitrejši, saj so novi modeli prihajali spomladi (torej pred poletnimi počitnicami in daljšimi potovanji) ter jeseni (pred božičem), a se je to nekoliko umirilo – zdaj smo pri kompaktnih modelih priča menjavanju generacij približno enkrat na leto.
Svet se ne vrti v pravo smer. Vsaj v Sloveniji ne. Koncertne dvorane v glavnem mestu so rezervirane za odpisana imena, medtem pa prizorišča v sosednjih državah pokajo po šivih, saj na njih žvrgolijo svetovne zvezde. Microsoft kljub velikemu ugledu pri podalpskem življu in uspešni slovenski podružnici na igralni konzoli Xbox naše države ne priznava. Motorole je pri nas težko dobiti, saj Google nima želje, da bi se trudil na tako majhnem prostoru. Posledice zakotnosti, v katero nas rinejo tujci, medtem ko jim poslušno sledimo, se kažejo v težavnem vsakdanu. Novinarji nismo izvzeti.
Slaba tri leta so za nami, odkar je 3D začel zmagoviti pohod v kinematografe in naše domove. Takrat visoko opevana izkušnja, ki jo naj bi zasledili vsepovsod, se je skozi leta dobro zasidrala le v kinematografih. Njena prihodnost je povsem nejasna, razen v domačem okolju, kjer je med navadnimi smrtniki očitno izgubila bitko. Rešitev se še vedno kaže v avtostereoskopskih zaslonih, ki pa težko sledijo hitremu razvoju video tehnologij.
Računalniki so bili dolga leta (desetletja) le grde sive škatle. Delovni konji. Grdi, a učinkoviti. Danes jih brez lepe zunanjosti in »šminke« ljudje ne marajo več. Krivica?
V zadnjem času videvam veliko oglasov za protivirusne programe, ki naj bi jih namestili v telefone. Je to le marketinška zvijača ali so protivirusniki v telefonih v resnici potrebni?
Pri preizkusih prenosnih računalnikov že več let težko rečemo, da je kak prenosnik zares slab. Ko nas bralci sprašujejo po našem mnenju o tem ali onem modelu, se večinoma ne oziroma toliko na sam računalnik, bolj na potrebe tistega bralca. Potrebuje večji ali manjši prenosnik, bo igral igre in urejal video ali bolj brskal po spletu in gledal filme?
Nekega večera sredi marca 2013 je udarilo kot strela z jasnega: Google bo prvega julija kot del vsakoletnega »spomladanskega čiščenja« dokončno ugasnil storitev Reader.
Kot vse kaže, v prihodnje ne moremo računati na uporabo računalniških naprav, ne da bi te bile tako ali drugače povezane s storitvami v oblaku. Kdor tega ne želi, postaja kot izobčenec na samotnem otočku, brez elektrike in stika s preostalim svetom. Po drugi strani pa skoraj vsak dan beremo ali doživljamo takšne ali drugačne vdore v oblačne storitve, ki smo jim zaupali podatke. Tudi tam, kjer ne gre za vdore, pa se občasno spoprijemamo z izpadi v delovanju, ki so posledica tako tehničnih kot človeških napak. Virtualni svet pač ni nič drugačen od resničnega. Tudi banke tu in tam oropajo, pa ljudje še vedno hranijo denar v njih.
Monitor ima, končno!, popolnoma prenovljeno stran. Je treba na to še kaj reči? V resnici, da.
Kolega je želel pred kratkim punci kupiti nekoliko boljši fotoaparat in je, kot se pri teh stvareh rado dogaja, prišel k meni po nasvet. Malo sem preveril naše tabele in priporočil modela, ki sta si dokaj podobna, oba zmogljivejša žepna kompakta z razmeroma širokim kotom, nekaj več zuma in vsem drugim, kar sodi zraven. A kavelj je v tem, da je kolega želel aparat kupiti takoj – oziroma v roku enega dneva.
Dokaze, da so v računalništvu pred nami drugačni časi, razmeroma zlahka najdemo v trenutnem vedenju največjih ponudnikov izdelkov in storitev. Denimo v precej obsežni spremembi strategije Microsofta, ki je še nedavno vodil in usmerjal področje osebnih računalnikov, zdaj pa se želi spremeniti v ponudnika storitev v oblaku in izdelkov s področja mobilnosti. Čeprav se zdi, da se je v to smer podal že pred časom, je prave poteze potegnil in nakazal šele v zadnjem obdobju, še več pa jih lahko pričakujemo letos. Toda ali je za zasuk v novo smer že prepozno?
Berem, da naj bi na trg pametnih telefonov kmalu vstopila tudi Mozilla in celo Ubuntu. Kakšno je vaše mnenje o takih »odprtih« telefonih?
Živimo v čudnih časih. Znane osebnosti javno razlagajo, da jim politika prisluškuje, manj znane osebnosti sprašujejo računalniške strokovnjake, ali so določeni znaki dovolj trdno jamstvo, da so nadzorovani.
Pojem združljivost ima v računalništvu prav poseben pomen. Od samih začetkov osebnega računalništva so bili "združljivi" programi in "združljiva" strojna oprema nekaj, kar je imelo prednost pred izdelki, ki niso bili združljivi. Seveda je vprašanje, s čim. Navadno z neko strojno platformo, kot je, denimo, PC, ali pa z operacijskim sistemom, kot je okolje Windows. Še natančneje - v danem trenutku s točno določeno različico operacijskega sistema in strojne opreme. Toda v zadnjem času se je pojmovanje te združljivosti začelo drastično spreminjati. Ne iščemo več združljivosti s posamezno platformo ali operacijskim sistemom, temveč s spletnimi storitvami.
V zadnjem času v trgovinah videvamo vse več tablic, ki so manjše od originalnega iPada: mislim, da gre za 7-palične modele. Kakšno je vaše mnenje, je bolj smiselno kupiti "pravo" ali "pomanjšano" tablico?
Živimo v čudnih časih. Znane osebnosti javno razlagajo, da jim politika prisluškuje, manj znane osebnosti sprašujejo računalniške strokovnjake, ali so določeni znaki dovolj trdno jamstvo, da so nadzorovani.
Prodajajo se zgodbe, ne izdelki in ne storitve. In to se je pokazalo tudi v primeru nove bojda oblačne shrambe Mega, ki jo je te dni zagnal kontroverzni Nemec Kim Dotcom. Žal se je izkazalo, da brez izdelka in/ali storitve kljub vsemu ne gre ...
O digitalnih aparatih z izmenljivimi objektivi, a brez zrcal, smo v Monitorju že res veliko pisali, tudi preizkusili smo že kup različnih takih modelov. Prednosti teh sistemov so bile doslej praktično le v velikosti aparatov in objektivov, kljub temu pa so se nam zdeli ti aparati razmeroma nišni. Povedano drugače, na splošno smo vsem, ki so nas spraševali po tem, raje priporočili katerega izmed navadnih digitalnih zrcalno-refleksnih aparatov, praviloma nižjega cenovnega ranga, tam do vključno tisoč evrov.
Uporabniki se gremo vedno kakšne vojne in fanatično podpiramo tega ali drugega izdelovalca, stranko, moštvo. Konfrontacija nam je v krvi. Ni čudno, da smo enako razdeljeni na jabolčni in robotski tabor ter osredotočeni predvsem na pljuvanje po konkurenci, še posebej takrat, ko je treba pokazati s prstom, kaj je kdo "prepisal" od drugega. Še bolj zabavno, dokler neka funkcija ni prepisana, jo je treba zasmehovati. Vsaj tako dolgo, dokler ista reč v tvojem taboru ne deluje bolje.
Tvegam, da bom zaradi zgornjega naslova ob kakšno Facebook prijateljstvo, pa vendar - stanje na relaciji odnosov z javnostjo in novinarji v naši deželi je za zjokat.
Arhiv
Po avtorjih
