Pri avtomobilih je splošno znano, da nekateri posamezniki pomanjkanje česarkoli že nadomestijo z velikim, večjim, največjim avtom. Dobro, nočemo posploševati, a tako se govori. V Sloveniji smo bojda tako ali tako zelo vezani na svoje štirikolesnike, gojimo nekakšen pleh fetiš. Tega spet ne poznam iz prve roke, spet lahko le rečem, da se tako govori.
Nedavno sem se kot član žirije udeležil tekmovanja Imagine Cup. Gre za Microsoftovo tekomovanje, ki se odvija po vsem svetu, namenjeno pa je študentom različnih ved. Promovira se interdisciplinarno sodelovanje, cilji pa so venomer plemeniti in naj bi reševali kak svetovni problem. Glede na videno pri slovenskem delu tekmovanja pa lahko trdimo, da bo svet še naprej shajal s svojimi problemi.
Če ste morda navdušeni za lomografijo (o čemer pa, glede na to, da berete te vrstice, dvomim), bo morda bolje, da nehate brati. Oziroma, berite naprej, a ne bodite preveč užaljeni. Kot vidite, imamo na tokratnih nenehnih preizkusih samo fotoaparate - a jih je res veliko. Že prejšnji mesec jih je bilo kar nekaj, pa naslednji mesec bodo spet. Začetek poletja je namreč čas, ko vsi izdelovalci na trg pripeljejo nove modele, kupci pa jih ravno pred počitnicam najraje kupujemo. A v tej množici novih modelov, ki se od starih včasih praktično ne razlikujejo, se še mi včasih ne znajdemo najbolje, kaj šele nezahteven uporabnik, ki si išče nov aparat.
V prejšnji številki ste si lahko prebrali velik preizkus večopravilnih brizgalnih tiskalnikov, v tej pa smo zopet preizkusili nekaj novih laserskih modelov. Raznovrstne tiskalnike sicer redno preizkušamo, od brizgalnih do laserskih, prvi so praktično samo še večopravilni, pri drugih pa je zaenkrat več samostojnih.
V tokratnih nenehnih preizkusih imamo zopet nekaj zanimivih fotoaparatov, najbolj pa izstopata Canonov Powershot SX30 IS in Olympusov SP-800UZ. Gre za aparata, katerih glavna prodajna prednost je zelo velik razpon goriščnic - superzum aparata, torej. Olympus se hvali s trideset-, Canon pa kar s petintridesetkratnim zumom. Aparati z večjimi goriščnicami so sicer kar uspešna tržna niša, a ta nova generacija preveč očitno pretirava, nekako tako, kot so izdelovalci pretiravali z ločljivostjo tipal (v megapikslih).
50 mm f/0,95. To večina bralcem ne pomeni nič, tistim, ki razumejo to kombinacijo številk in črk, pa se bržkone vsaj malo dvigne utrip. Gre namreč za objektiv, tak, ki ga uporabljamo pri resnejši fotografiji. A to kljub vsemu niso ravno vsakodnevne številke, ne gre za prav vsakodnevni objektiv.
Prenosni računalniki so se v svojem kratkem obstoju pravzaprav zelo malo razvili. Najhitrejši in najopaznejši razvoj se je dogajal praktično v pradavnini osebnega računalništva - osemdesetih. V devetdesetih smo dobili še barvne zaslone, v zadnjem desetletju pa se je razvoj nekoliko upočasnil.
V tokratni številki si lahko preberete reportažo s fotografskega sejma Photokina. Gre za sejem, na katerega največja (in pravzaprav tudi vsa druga) podjetja v svetu fotografije privlečejo vse, kar imajo pokazati. Največjega zanimanja so seveda deležni ravno novo predstavljeni fotoaparati. Tu velja, da so najdražji in najzmogljivejši tudi najzanimivejši za širšo publiko in privlačijo največ obiskovalcev (pa čeprav ti obiskovalci omenjenih aparatov večinoma ne kupujejo).
V teh dneh je dvignila kar nekaj prahu novica s strani raziskovalnega inštituta Morgan Stanley Research, da je rast prenosnikov prvič nazadovala. Letošnji avgust je tako prvi mesec, ko so (v ZDA seveda) prodali manj prenosnikov kakor v enakem obdobju lani. Ta padec je sicer majhen - po njihovih podatkih 4 %, a kljub temu zanimiv.
O pikah na optičnih tipalih je bilo prelitega že veliko črnila - tudi našega. Odkar so digitalni fotoaparati postali priljubljen vsakdanji kos elektronike, smo novinarji težili in nergali čez način, kako podjetja prodajajo omenjene naprave. Govorimo seveda o številkah, ki nam v praktičnih pogledih o samem aparatu ne povedo praktično ničesar. No, ko smo pred leti preizkušali digitalne aparate, katerih tipala so nosila tri ali štiri milijone pik, so bile razlike še vidne (pa še takrat smo se za to morali potruditi). A po šestih ali sedmih milijonih pik jih nismo več zaznali.
Arhiv
Po avtorjih
