V Monitorju smo se kar nekaj časa izogibali zares poceni izdelkom - oziroma so se tudi oni izogibali nas. Načeloma še vedno velja rek: kolikor denarja, toliko muzike. In tako smo včasih dobili "poceni robo", ki nas je razočarala na vsakem koraku. Še toliko bolj pa so bili razočarani uvozniki teh naprav ob branju naših preizkusov. Bali smo se, da bo tako tudi z izdelovalcem Medion, katerega izdelke prodajajo v trgovinah verige Hofer.
Prav na teh straneh sem pred dobrim letom dni pisal o takrat izjemno aktualni gospodarski krizi. Od takrat se je zgodilo marsikaj, izdelovalci računalniških naprav pa so večinoma že predstavili svoje poslovne rezultate iz preteklega leta.
S prvo številko naše revije v tem letu, seveda pa tudi prvo številko v novem desetletju, bo pravi čas za vprašanje, kam gredo naprave, ki jih redno srečujemo v okviru nenehnih preizkusov. Začnimo z najmanj zanimivimi napravami, tiskalniki.
Na splošno si pod pojmom prenosnik še vedno predstavljamo povprečno prenosljiv računalnik s 15-palčnim zaslonom, optično enoto, nizko tipkovnico solidne velikosti in nekaj različnimi možnostmi za dostop do spleta. Prenosnike z večjimi zasloni smo imeli za prevelike za večino navadnih opravil, tisti manjši, povečini taki, pri katerih je diagonala merila okoli trinajst palcev, pa so bili vedno malo posebni, namenjeni prenašanju.
Kar veliko poslušam zgodbe o tem, kako zanič so naprave GPS in kam vse so že peljale nič hudega sluteče voznike. Tu ne mislim skrajnosti v slogu Angležinje, ki je z avtom zapeljala s pomola v morje, ker ji je GPS naprava tako naročila. Vse več je tudi takih bolj navadnih zgodb, kako je nekdo preprosto šel na napačen izvoz z avtoceste. Ali pa kako je GPS navigator želel po ulici, ki je zaradi tamkajšnje ambasade pač zaprta (ulica, ne ambasada). Sam se nekako vedno znajdem med redkimi zagovorniki teh novih tehnologij, saj sem prepričan, da za veliko večino teh težav ni odgovorna naprava oziroma ljudje, ki so jo razvili, temveč so razlogi drugje. Morda pri uporabniku, morda pri kartografskem podjetju, morda pri teroristih (v zgornjem primeru z ambasado). Poglavitni problem pa je globlje nerazumevanje tehnologije.
V računalniškem svetu velika podjetja bijejo pravo vojno, kdo se bo spomnil več vprašljivo uporabnih funkcij. Pri tem pa poteka še boj za najbolj neumno ime za te izumljene funkcije. Prav neverjetno, kaj vse lahko preberemo na reklamnih brošurah in spletnih straneh. Monitorjevci se včasih prav prijetno zabavamo ob prebiranju nalepk na različnih napravah - od prenosnikov pa do televizorjev.
V tokratnem Monitorju si lahko preberete dva članka, ki se v osnovi vrtita predvsem okrog cenovno racionalnega računalništva. Prvi je obširnejši preizkus cenejših prenosnikov, v drugem pa smo obdelali majhne in lahke mini prenosnike, imenovane tudi netbooki. Pri prvem smo bili sami presenečeni, kako solidne računalnike dobimo že za razmeroma malo denarja.
V tokratnem Monitorju si lahko preberete preizkus Olympusove novega digitalnega fotoaparata, modela E-P1. Gre za fotoaparat, ki ni pravzaprav nič posebnega. Še več, manjka mu nekaj osnovnih delov, denimo bliskavica in optično kukalo. A aparat predstavlja tisto inovativnost, ki jo v svetu globalizacije vse teže najdemo. Pri gromozanskih podjetjih gredo odločitve čez toliko posameznih pisarn in pisalnih miz, da je vse manj prostora za tovrstne posebnosti. Žal.
Preizkuševalci digitalnih fotoaparatov se že dolgo zavedamo, da so ločljivosti tipal v aparatih že nekaj let povsem dovolj visoke za domače uporabnike. Zanimivo, da se tega zaveda tudi marsikateri prodajalec, a za večino uporabnikov je število megapik, ki jih premore digitalni fotoaparat, še vedno tisto najpomembnejše vodilo.
V Monitorjevem laboratoriju oziroma, konkretno, v naših strežnikih imamo vse polno najrazličnejših programov za preizkus najrazličnejših računalniških komponent. Od različnih programov za merjenje zmogljivosti računalnikov ali hitrosti pisanja in branja z diskov, za štetje tega in onega. No, še vedno imamo v laboratoriju tudi povsem navadno uro - štoparico, ki se jo največkrat uporablja za merjenje hitrosti izpisa pri tiskalnikih.
Arhiv
Po avtorjih
