Pri Monitorju preizkušane naprave zaradi lažje primerjave običajno razvrstimo v razrede. Še najlažja (ali najosnovnejša) delitev je po ceni. Vsem je jasno, da se prenosnik za 500 evrov težko primerja s tistim za 1.500. No, seveda ju lahko primerjamo, a bomo ugotovili, da je tisti dražji skoraj zagotovo tudi boljši.
Po dveh letih si lahko računalničarji (no, igričarji) končno privoščimo grafične kartice po normalnih cenah, torej takih, ki niso oderuške in izkoriščevalske. O dogajanju na trgu grafičnih kartic kar pogosto pišem, tako na teh straneh kot v okviru različnih preizkusov. Na hitro povedano - v času svetovne pandemije koronavirusa se je pomešalo več dejavnikov, zaradi katerih je bila zaloga grafičnih kartic izredno omejena, povpraševanje pa izredno veliko. Posledice so bile abnormalno visoke cene in zelo težavna dobava.
Računalničarji smo v splošnem izredno praktični ljudje. Iščemo rešitve, ki so čim bolj optimalne glede na parametre, ki so za nas pomembni. Uporabniku, ki nima pojma o uporabi računalnika, bomo tako svetovali čim enostavnejšo rešitev, s čim manjšim številom točk, pri katerih bi lahko prišlo do zapleta. Pred kratkim sem tako nekomu namesto pisnih navodil za neki postopek raje posnel hiter screencast, torej sem na svojem računalniku posnel vse potrebne korake, in mu posnetek poslal kot povezavo do Youtuba.
Maja smo objavili večji preizkus cenejših telefonov, takih, ki veljajo nekje do dobrih 300 evrov. Tokrat imamo v reviji še nekaj novincev, ki sicer rahlo presegajo to mejo, a še vedno sodijo v srednji razred. Ob vseh teh telefonih opažam, da so razlike iz leta v leto manjše – napredek, vsaj tak, ki bi ga resno opazil, je skoraj izginil. Primer tega je Samsungov Galaxy A53, ki ne prinese skoraj nič resnega v primerjavi z A52s – le nekoliko višjo ceno.
Povsem sem poistovetil s to zgodbo – in to z vsemi vpletenimi. Vem, kako je, ko kot stranka nemočno čakaš, da se nekaj obrne. In vem, kako je, če si zaposleni, ki pravzaprav nima pojma, kaj narediti, ker nima pravih informacij. In ne ve, kako priti do njih. Zmotil me je le Borisov zaključek, da se je pritožil podjetju in upa, da »jih je Pero pošteno slišal«.
Zadnje leto in pol smo v Monitorju večkrat pisali o splošnem pomanjkanju grafičnih kartic, ob tem pa tudi o divji rasti njihovih cen. Vzrokov za to stanje je bilo sicer več, kaplja čez rob pa je bil razmah koronavirusa. Ker ves ta čas spremljam tržišče računalniških komponent, sem bil pozitivno presenečen, ko je v zadnjih dveh mesecih končno prišlo do resnega preobrata.
V tej številki Monitorja lahko preberete preizkus Xiaomijevega doslej najzmogljivejšega in najprestižnejšega telefona pri nas – Xiaomi 12 Pro. Ta je sicer že od začetka zime na voljo na Kitajskem, pred kratkim pa so začeli tudi prodajo v Evropi.
Eno leto po selitvi sem prišel do prelomnega dejanja. V zadnjem tednu sta me namreč doma pričakala dva paketa, prvi s svetili, drugi z žarnicami, v naslednjih dneh torej prideta na vrsto vrtanje in montaža. Prav zanimivo, kako nekaterim mojim znancem manjka kontekst pri izbiri luči…
Ena izmed mojih službenih dolžnosti je tudi nalaganje oglasov na našo spletno stran. Vem, vem, nihče ne mara oglasov, sploh spletnih ne. Tudi sam jih ne, a se, delno tudi zaradi dela pri Monitorju, zavedam njihovega pomena za medije in podjetja, ki oglašujejo.
Kar težko dojemam, da je dve leti tega, kar se je kar velik del sveta postavil na glavo. Seveda je tudi prej redno prihajalo do sprememb in novosti, a vsake toliko so na vrsti take, za katere si velja vzeti nekaj več časa za razmislek in obdelavo. Ne, ne govorim o koronavirusu, ampak o mojem prehodu s Canonovega DSLR na Fujifilmov brezzrcalni aparat.
Arhiv
Po avtorjih
