Zadnji dve leti, torej leti, zaznamovani s koronavirusom, sta v svet logistike prinesli izredno viharnost. Pri naših preizkusih to še najbolj opazimo zaradi resnega nihanja in tudi pomanjkanja strojne opreme – ogromno smo že pisali o pomanjkanju grafičnih kartic in drugih komponent, in seveda dvigu cen le teh.
V tej številki Monitorja lahko preberete zanimiv preizkus – v roke smo bolj ali manj hkrati dobili Huaweijev telefon Nova 9 ter Honorjevega s preprostim imenom 50. Gre za praktično enaki napravi, katerih glavna razlika je v omejitvah, ob katerih deluje Huawei, torej da je močno omejeno njegovo sodelovanje z ameriškimi podjetji.
V tej številki smo pripravili pregled trga pametnih telefonov, tistega zgornjega dela, torej najdražjih in seveda najzmogljivejših modelov. Moram priznati, da tako klavrnega izbora teh telefonov še nisem videl.
Zadnje leto je bilo vsekakor izredno turbulentno – zame po vsej verjetnosti še malo bolj kot za večino, saj se nama je spomladi rodila hčerka. A imeti dojenčka je pravzaprav zelo podobno delu, ki ga imamo računalniki, ko skrbimo za končne uporabnike in jim pomagamo. Gre za reševanje težav, en tak troubleshooting, kjer uporabniki večinoma ne znajo povedati kaj dosti koristnega.
Zadnja leta smo v računalništvu zaznali polno pretresov, največji pa je seveda prišel kot posledica svetovne pandemije koronavirusa. O dogajanju smo sicer že veliko pisali, a vseeno na hitro obnovimo. Proizvajalci elektronike in računalnikov so s prihodom epidemije računali, da se bo prodaja teh naprav zmanjšala, tako so tudi zmanjšali naročila novih elektronskih komponent (procesorjev). A po nekaj mesecih se je izkazalo nasprotno – uporabniki so ugotovili, da se svet še ne bo ustavil.
V računalništvu in sodobni zabavni elektroniki smo priče nenehnemu razvoju in predstavitvi novih izdelkov in zmogljivosti. Velika večina novopredstavljenih idej pa enostavno ne zaživi. Razlogov je mnogo, včasih je težava v ceni, drugič gre za nekaj, kar premalo uporabnikov zares potrebuje, pogosto pa pridemo tudi do tega, da podjetje enostavno obupa. Pri tem gre velikokrat za polovičarski poskus nečesa – neko podjetje ima sicer dobro idejo, a je izvedba površna, rezultat pa klavrn.
Pogosto z začudenjem opažam, kako različni smo uporabniki in kako različna so naša pričakovanja – tako do naprav, ki jih uporabljamo, kot do storitev, programov in funkcij. Sam sem, vsaj kar se tiče računalnika, presenetljivo nezahteven.
Pred kratkim je v naši sferi odjeknila novica, da se korejski LG umika s tržišča pametnih telefonov. Moram priznati, da me to niti malo ne preseneča, saj se že leta bori s slabimi rezultati na tem področju. Vsekakor pa bom pogrešal njihove pametne telefone, saj so prinesli kar veliko inovacij in zanimivih idej – četudi je bilo veliko takih, ki so hitro izginile.
Prenosniki so lep primer segmenta, kjer moramo izvesti korak nazaj, da dojamemo, kam se trg razvija. Če bi gledali iz meseca v mesec, bi hitro sklepali, da ni nobenih novosti, nobenega napredka in nobenih sprememb. Kot preizkuševalec imaš v spominu tistih zadnjih nekaj prenosnikov, ki si jih imel v rokah, s tem pa pogosto spregledaš počasnejše spremembe, ki se odvijajo v daljšem obdobju.
Na teh straneh pogosto pišem o dogajanju v fotografski industriji, predvsem o usihanju, ki ga opažamo v zadnjem desetletju. Poleti so tako pri Olympusu napovedali, da bodo prodali oddelek, ki se ukvarja s fotografijo, torej s kamerami, z objektivi in drugimi dodatki. V začetku januarja pa je novonastalo podjetje, imenovano OM Digital Solutions, objavilo, da je tranzicija končana.
Arhiv
Po avtorjih
