Novi PC-ji Copilot+ so polom
Naj nadaljujem – novih PC-jev Copilot+ v resnici skorajda ni. Zelo natančen in motiviran navdušenec jih bo morda v kakšni trgovini celo našel, sveta pa, kljub napovedim, nikakor ne obvladujejo.
Naj nadaljujem – novih PC-jev Copilot+ v resnici skorajda ni. Zelo natančen in motiviran navdušenec jih bo morda v kakšni trgovini celo našel, sveta pa, kljub napovedim, nikakor ne obvladujejo.
Priznam, sem spletoholik. Še več, sem tudi obsesivni spletni nakupovalec – zakaj bi se vozil v trgovino, če lahko nakup opravim od koderkoli, kar prek telefona? Včasih celo od tam, kamor gre še cesar peš. Toda sistem res odlično deluje le, dokler ne pride do prve okvare …
Konec poletja je navadno čas, ko se proizvajalci odločijo predstaviti jesenske novosti, ki naj bi se dobro prodajale tam nekje do božičnih razprodaj. Tako smo dobili nove telefone Pixel in iPhone, nove pa so tudi – pametne ure.
Ustvarjalci Monitorja si julija že tradicionalno vzamemo čas za oddih, zato je navadno septembrska številka tista, v kateri je več novosti in zanimivosti, in tudi tokrat je tako. V »počitniškem« mesecu so na plan privrele tri za računalništvo pomembne tematike.
Zgodilo se je, kar se je še leto nazaj zdelo nemogoče – podjetje, ki izdeluje grafične kartice, je postalo najvrednejše na svetu. Res pa je, da so grafične kartice le še manjši del njegovega poslovanja.
Microsoft bo Windows preplavil s kopiloti in zavladala je panika – potrebujemo nove nevronske procesorje, nove procesorje, nove računalnike. Kar naenkrat vse vre od kratic AI, Copilot, NPU in TOPS; tisti proizvajalec, ki tega morda ne bo imel, bo odmrl.
Monitor je pred 33 leti nastal na krilih potrebe po ocenjevanju in primerjavi naprav ter programskih paketov. Pred 22 leti smo to nadgradili v redno mesečno primerjanje, zdaj pa to ukinjamo. Časi so se spremenili.
Elektronska pošta je danes samoumevna, nekaj, kar imamo vsi. Da smo dosegljivi na nekem e-naslovu, danes pričakujejo vsi, od delodajalcev do trgovin. Lep uspeh za tehnologijo, ki je nastala kot eksperiment med akademiki.
Le kako mi je nekaj tako neumnega in hkrati zabavnega spolzelo med prsti!? Ne vem, toda bolje pozno kot nikoli – čas je za razpravo o čiščenju digitalnih smeti, kot so si jo zamislili nekakšni »ekologi«. In to že leta 2022!
Nekoč so bili televizorji težke in debele škatle, najzmogljivejše sta morala prenašati dva para rok. Nato pa smo dobili kombinacijo internet + računalnik in smrt težkih škatel je postala neizogibna. Ali pač ne?
Bil je čas, ko smo imeli vsi ročne ure, in sledil mu je čas, ko smo se jim odpovedali, ker … telefoni … In prihaja čas, ko nas ima vedno več na rokah pametne ure. Vsak drugačno in vsak iz drugačnega razloga.
Bralci, ki jih zanima Monitor, najverjetneje niso ciljna publika za tiste prave televizijske novele, kot so bile začrtane pred desetletji s Santa Barbaro in z Esmeraldo. Pa vendar, tehnološka različica le-teh, ki se je na spletu odvijala te dni, našo pozornost vsekakor zasluži.
Zgornji naslov bi se lahko glasil tudi »Denar vse pokvari« in vsaj v primeru družabnih omrežij, ki jim zadnje čase bolj sledim, to nedvomno drži.
Že vsaj od druge svetovne vojne naprej žimo v svetu, ki ga obvladuje »Zahod« oziroma ZDA, če smo bolj natančni. Politično in tudi tehnološko.
Internet je najprej nastal kot nekaj zelo odpornega in se nato spremenil v nekaj zelo odprtega. Danes je vedno manj odprt, tudi zato, da bo lahko še naprej ostal … odporen.
Kot tehnološki navdušenci smo pri Monitorju prepričani – ali pa se vsaj prepričujemo –, da so najuspešnejša tehnološka podjetja na svetu tista, ki imajo najboljši izdelek. Toda to ni vedno res, saj je najboljši izdelek le ena izmed spremenljivk. Ključen je tudi marketing in … Zagotovo še kaj, kar se dogaja v ozadju, skrito očem uporabnikov.
Pri Monitorju sem že skorajda od samega začetka in ustanovitve revije, zato se dobro spomnim bolj ali manj vseh odmikov, ki smo si jih privoščili v uredniški politiki. In dobro vem, da se je marsikdo ob njih zdrznil, podobno kot zdaj, ko je v roke prijel letošnjo posebno tematsko številko Monitorja: »Kolesa? Resno?!«
Dragi žalujoči, zbrali smo se na tej strani, da se spomnimo Metaverzuma, Prihodnosti, kot si jo je leta 2021 zamislil Zuck. Prihodnost je živela le dve leti, nadomestila jo bo druga Prihodnost, Umetna inteligenca.
Minili so časi, ko so po (elektronski) pošti krožila nigerijska pisma. Danes prav vsak ve, da bogati naftni magnat iz Nigerije ne bo, v zameno za nekaj tisoč evrov stroškov, ravno nam nakazal nekaj sto milijonov. Spletne prevare so danes veliko bolj dodelane, zato so včasih še vedno tudi učinkovite.
Umetna inteligenca nam bo vzela službe, umetna inteligenca nam bo znižala plače, umetna inteligenca pomeni kvantni skok v razvoju človeštva, umetna inteligenca bo prevzela svet. Najverjetneje se bo uresničilo nekaj od vsega tega.
»Too big to fail,« reklo, ki ga v zadnjem času uporabljamo predvsem v povezavi z bankami. Prepričan sem, da bi ga lahko tudi v povezavi z nekaterimi podjetji s področja informacijske tehnologije.
Citat v naslovu je izrekel šef trenutno najbolj vročega podjetja OpenAI, ko je odgovarjal na govorice o menda prihajajoči četrti generaciji jezikovnega modela GPT. Toda ljudje s(m)o razočarani že zdaj, ko v svet počasi kapljajo kapljice Microsoftovega necenzuriranega 'Bing_GPT'. In Googlovega Barda, seveda.
Apple je bilo od nekdaj poseben in drugačen. Že računalnik Apple II je bil posebnež, da o macintoshu ne govorimo, z iphonom pa je podjetje stopilo v legendo. Apple je tak posebnež, da ga marsikdo dojema kot arogantneža. Ali je res?
Do Skyneta iz Terminatorja je verjetno (upam) še daleč, toda nekateri programski jezikovni modeli nakazujejo, da bo v prihodnjem desetletju ali dveh marsikdo ostal brez službe.
Časi za nakup tehnoloških podjetij, ki poskušajo živeti od oglasov, niso najboljši. To je ugotovil tudi Elon Musk in se poskušal izvleči iz obljubljenega nakupa za 44 milijard dolarjev …
Skorajda smo že pozabili, da je Huawei tisto kitajsko podjetje, ki je bilo določeno za grešnega kozla in nima več dostopa do naprednih zahodnih tehnologij. Novi koraki ZDA kažejo, da mu bo družbo kmalu delala kar celotna Kitajska.
Desetletja smo že v kapitalizmu, vajeni, da je kupec car, in vendar so še vedno trgovine, kjer se obnašajo drugače. Trgovine, kjer menijo, da je tehnično blago mogoče kupiti, ne da bi ga preizkusil. In da bi to celo morali tako početi.
Verjetno res ni nič nenavadnega, da sta tudi moja otroka obsedena s tehniko, skoraj tako kot jaz. Z veseljem sta zato pograbila državno darilo v obliki digitalnih bonov ter si kupila tablico in – igralne slušalke.
Saj vem, zgornji naslov nakazuje zgolj in samo to, da sem star. Ampak res, »ko sem bil jaz mlad«, smo bili mladi drugačni. In to zgolj zato, ker ni bilo interneta in vseh družabnih omrežij, ki sodijo zraven. Tako pač je, kriv je internet. Spet.
O SpaceXovem Starlinku sem na tem mestu že pisal. Zato, ker me tehnološko fascinira, in zato, ker obljublja, da bo revolucioniral svetovni dostop do interneta. Tokrat se oglašam, ker me počasi prevzema skepsa – morda pa vse, česar se dotakne Elon, vendarle ne postane nujno zlato?
Arhiv
Po kategorijah