Umetna inteligenca se počasi in vztrajno rine v vse pore našega življenja, takšni in drugačni algoritmi nam krojijo vsak dan, pa če se tega zavedamo ali pač ne. Kot kaže, tudi industrija zabave vidi svojo prihodnost v digitalnem svetu.
Zanima me vaše mnenje o zadnje čase tako »modernih« aplikacijah za sledenje morebitni okuženosti s COVID-19. Jih je smiselno namestiti in uporabljati, ali ne?
Ko je oktobra leta 2012 delovna skupina ameriškega kongresa izjavila, da predstavljata kitajska proizvajalca omrežne opreme Huawei in ZTE varnostno tveganje, si nismo niti približno predstavljali, kam bo ta zgodba peljala. Za nekaj let smo sicer na to pozabili, Huawei pa se je tudi pri nas močno ukoreninil in dvignil svoj ugled.
Mazzinija sem vedno bral z nekaj rezerve, kajti težko verjamem, da so njegove prigode resnične. Zadnje poletje pa mi je prineslo spoznanje, da se Miha ne šali.
Mike Pompeo, ameriški zunanji minister, bivši šef CIE in naš novoodkriti prijatelj, pravi, da bi ZDA rade imele »čist« internet. Čist? Tukaj nekaj smrdi.
»Tehnika je zmagala,« slišimo zdaj, po koncu karantene. Pa je res? Je res mogoče delo in celo šolanje v celoti opravljati tudi od doma? Smo prepričani, da je tako delo/šolanje enako učinkovito, kot če ga opravljamo v skupnih prostorih?
Naprav, ki jih preizkušamo, nimamo izposojenih dlje kot kakšen teden, zato vseh pomanjkljivosti ne moremo ugotoviti. Povsem drugače pa je, ko – tudi iz radovednosti – kupiš napravo zase in jo leto dni vsakodnevno uporabljaš. Če jo ob nakupu bralcem javno pohvališ, je edino pošteno leto dni pozneje pogledati, kako se je obnesla.
Vest, da je Apple za leto 2021 napovedal predstavitev osebnih računalnikov, ki bodo namesto Intelovih procesorjev uporabljali njegove procesorje z arhitekturo ARM, je zagotovo IT-novica leta. Med drugim to pomeni še en žebelj v morebitno Intelovo krsto …
Ministrstvo za šolstvo resno razmišlja o nabavi prenosnih računalnikov za vse osnovnošolce, smo slišali od ministra. Je to smiselno?
Vprašanje, ki si ga postavljamo že od Nokie N95 dalje, je, koliko časa bodo klasični digitalni fotoaparati sploh še z nami. Odgovor je preprost – še zelo dolgo. A žal za ozko (in vedno ožje) usmerjeno skupino uporabnikov.
Kot vse kaže, bo leto 2020 v zgodovini računalništva zabeleženo kot velika anomalija. Pandemija je povsem premešala ponudbo in povpraševanje po računalniških izdelkih, kjer nobena izmed napovedi iz časov pred epidemijo ne velja več. Navade kupcev, pa naj gre za sledenje trendom, sezonske spremembe ali ciklične potrebe v poslovnem svetu, so bile prekinjene in vprašanje je, kdaj in v kolikšni meri se bodo vrnile v ustaljen tok dogodkov. Težko je govoriti o zmagovalcih in poražencih, saj se prav vse lahko povsem spremeni že čez nekaj mesecev.
Pri Monitorju sredi junija vedno izdamo še eno vmesno, posebno, tematsko številko, ki je namenjena poglobljenemu branju čez poletje. Tokrat smo se odločili, da bo to namenjeno nakupovalnim nasvetom. Nakupovalnim nasvetom v času (prihajajoče) krize? Da, to je v resnici pravi trenutek.
Ali so telefoni s Huaweievo tržnico aplikacij res enakovredni tistim, na katerih teče Google? Bo to počasi postala »tretja pot« ali pa morda celo druga?
V tokratni številki si lahko preberete o Applovem novem telefonu iPhone SE, ki je po preizkusih surove procesorske zmogljivosti boljši kot dvakrat dražji Android telefoni. Da sploh ne omenim, kakšna je razlika v primerjavi z ostalimi napravami v njegovem cenovnem razredu. Resda ima kup slabosti, predvsem preslaboten akumulator, a vseeno – telefon za 500 evrov je po zmogljivosti vsaj v določenih pogledih celo primerljiv s procesorji, ki jih najdemo v solidnih prenosnikih srednjega cenovnega razreda.
Navajeni smo, da je proizvajalcem in prodajalcem v interesu, da njihove izdelke uporabljamo čim več. S tem postanemo od njih odvisni, na njih se celo navežemo. Logika prodaje in marketinga je, da bomo izdelke, ki jih tudi zares uporabljamo, v naslednjem nakupovalnem ciklu ponovno kupili. A zdi se, da nas Google in Apple poskušata nagovoriti k nasprotnemu.
Kot kaže, je vsesplošne panike in izolacije konec. V mestu je spet gneča, parkirišča so polna, ljudje so spet v službah. Le šole so še napol karantenske in maske so nam ostale. No, pa iz države ne moremo.
Evropske države, tudi Slovenija, vse več omenjajo morebitno aplikacijo, ki bi znala »slediti«, ali smo bili v stiku z okuženim s koronavirusom. Zakaj se je ljudje bojijo?
Redno preizkušanje opreme ima zanimiv plus in minus. Po eni strani se mi na trenutke zgodi, da nekaj preizkusim in se res težko vzdržim nakupa. Tak primer so bile pred leti mehanske tipkovnice, ki so me v hipu prepričale. Po drugi strani pa se mi zgodi, da razmišljam o menjavi opreme, a po preizkusih vidim, da niti ni potrebna.
Novi krivec za koronavirus je v očeh interneta postal Bill Gates, o katerem so se začele širiti neverjetne teorije zarote. Na družbenih medijih mrgoli komentarjev, karikatur, fotografij in posnetkov, ki nas preprečujejo, da je Bill Gates odgovoren za širjenje virusa. Ironično je človek, ki je doniral milijarde svojega denarja, postal internetna tarča.
Tema tokratnega Monitorja sta delo in šolanje od doma, in ker smo tehnološka revija, smo se je lotili tehnološko. Kakšno strojno in programsko opremo potrebujemo, kako smo se organizirali, kako vse temelji na internetu. Toda vse to so zasilne rešitve, osebni stik vseeno ostaja prepotreben.
Če smo ob aktualnem izbruhu bolezni covid-19 kaj spoznali, je to dejstvo, da je informatika, v najširšem pomenu besede, tisto, na čemer danes sloni svet.
Zdaj ko vsi delamo od doma – kakšne so prednosti in slabosti dela »v oblaku« v primerjavi z neposredno povezavo VPN s podjetjem?
Pri večjih preizkusih tiskalnikov pogosto omenim, da Monitor nastaja skoraj izključno digitalno. Komunikacija z avtorji poteka prek elektronske pošte, datoteke se med grafičnim oblikovanjem oziroma postavitvijo nahajajo na omrežnih pogonih, papirja do zadnjega trenutka, ko gre zaključena številka v tiskarno, skoraj ne uporabljamo.
Te dni lahko slišimo kopico mnenj, izzivov in celo izgovorov, zakaj je nekatere storitve, ki smo jih bili še do nedavna vajeni izvajati v živo, zamudno in težko prenesti v virtualno ali digitalno obliko oziroma na daljavo. Ampak to ni nič drugega kot digitalizacija. In ta, kot vemo, poleg dobrobiti prinaša tudi mnoge izzive.
»Dovolj sem star …« se ponavadi začnejo besede modrecev in nadaljujejo v, »da se spomnim kar nekaj primerov, ko smo brali o tem, da bo internet pokleknil pod bremenom.« Tudi tokrat beremo o tem in tudi tokrat bo internet preživel.
Ljudje imamo radi skrivnosti, brez skrivnosti bi svet, kot ga poznamo, v resnici razpadel. Je torej kaj čudnega, da se o skrivnostih in njihovem varovanju v zadnjem času vse bolj javno pogovarjajo že kar države?
Bodo banke res kmalu pojedla tehnološka podjetja? Ali ni morda vseeno bolje denar zaupati institucijam, ki obstajajo že stoletja?
Sodelavec je bil pred kratkim na tehnični »predpredstavitvi« Samsungovih vrhunskih modelov letošnjega leta – Galaxy S20 v vseh svojih oblikah oziroma permutacijah. V primerjavi s tisto »pravo« predstavitvijo je tu število novinarjev manjše, hkrati pa se podjetja nekoliko resneje poglobijo v tehnične podrobnosti naprav.
Da je prva stvar vsakega sodobnega digitalnega posla čim lažji vstop, nakup ali najem, je vsakomur jasno. Vsak korak, vsak klik, ki ga mora opraviti nova stranka, povzroči znaten upad števila uspešno zaključenih postopkov, zato je prva naloga ponudnikov, da je preizkusiti naročnino na storitev ali odpreti bančni račun otročje lahko. Kaj pa, če gre kaj narobe, ali je tudi takrat vse tako enostavno?
Razmišljam o tem, ali res potrebujem nov televizor, glede na to, da mi ga bodo napolnili z vso mogočo »pametjo«, za katero sploh ne vem, ali jo potrebujem. Kakšno je vaše mnenje?
Arhiv
Po avtorjih
