Applovi računalniki so pregovorno družabni, zato jih je lažje povezati kot na primer Slovence. Ni krave iz kalifornijskega hleva, ki ne bi bila pripravljena sodelovati z vso čredo. Ob nenehnem dotoku inovativnih elektronskih pripomočkov, ki sledijo temu živalskemu nagonu, smo se po letu trikov, namenjenih zgolj računalnikom Mac, odločili (z)družiti tudi mi. Dobrodošli v Jabolčnih nasvetih.
Splet, kot ga poznamo danes, sodi v t. i. generacijo Splet 2.0. Prepoznamo jo po barvitih spletnih straneh, bolj ali manj nadležnih spletnih oglasih na njih ter bolj ali manj posrečenih oblikovalskih poskusih, kako narediti za uporabnika privlačen in uporaben dizajn. Splet 1.0 je bil v tem pogledu v kameni dobi, saj so bile spletne strani videti kot v grobe okvire nametano besedilo, v najboljšem primeru v spremstvu fotografije ali dveh. Splet 3.0, ki bo temeljil na tehnologiji HTML 5, pa prinaša pomembne novosti, predvsem pa končno prijateljuje z video vsebinami, ki jim današnje spletne strani niso bile kos.
Android se je zaradi svoje odprtosti, dostopnosti in prilagodljivosti prikupil veliki množici izdelovalcev mobilnih telefonov, pa tudi uporabnikom. Ne nazadnje to odseva več kot 700.000 vsak dan aktiviranih androidnih naprav, bodisi telefonov ali tabličnih računalnikov. Ne čudi torej, da se tudi "navadni uporabniki" že sprašujejo, ali bi za take pametne telefone lahko tudi programirali.
Se vam zdi, da vašemu digitalnemu mlinčku v zadnjih mesecih zmanjkuje sape? Nič hudega, elektroni v njem se niso utrudili, le umazanije (dejanske in digitalne) se je nabralo toliko, da ji strojna oprema ni več povsem kos. Pripravili smo praktičen pregled, kako se lotiti čiščenja računalnika, da bo pripravljen za nove izzive.
Prostorske zmogljivosti USB ključev že dolgo časa dovoljujejo, da nanje namestimo tudi programe. Namestitvene datoteke programov tako potrpežljivo čakajo na trenutek, ko katerega od njih potrebujemo, razlogov za vpoklic pa je veliko.
Razmišljate o nakupu e-bralnika, pa so vas prestrašili, da je izbira slovenskih knjižnih e-naslovov več kot žalostna? Žal imajo prav, e-bralniki so trenutno zares uporabni le za tiste, ki govorimo (tudi) angleško (ali nemško, francosko ...). Pa vendar, z nekoliko truda je mogoče najti tudi slovenščino.
Ljudje vse življenje kaj nadgrajujemo. Iz otroka se prelevimo v odraslega človeka, stanovanje spremenimo v hišo, štirinožnega prijatelja zamenjamo za otroke, ženi dodamo ljubico in tako naprej. Malo za šalo, malo zares, vendar na svetu ni stvari, ki se je ne bi dalo nadgraditi, pa naj bo v osnovi še tako dobra. Slednje velja tudi za pregovorno najbolj dovršen operacijski sistem na trgu. Poglejmo si nadgradnje priljubljenih zmožnosti.
V času pred volitvami so se kandidati polni obljub radi postavljali z iPadi. Z njimi so sestavili svoje programe, se borili na soočenjih, brali z njih na družabnih srečanjih in na njih spremljali rezultate volitev. Prepričali so nas, da je papir preteklost in iPad pripravljen za najzahtevnejše naloge.
Pred časom so bili razgrnjeni zemljevidi na pokrovih motorja vsakdanji obcestni prizor. Nato so jih nadomestile GPS naprave za množično uporabo. Spominjamo se prvega preganjanja po domačih krajih in smeha, ko nas je naprava popeljala okoli zadnjice v žep. Njihovi nasledniki so pametnejši. Pametni telefoni izrinjajo namenske navigacijske škatle in uporabniku ponujajo inovativnejšo pomoč pri vožnji.
V času, ko ima vsak večji ponudnik storitev svoj oblak in se naše delo vedno bolj seli vanj, so takšnega s predpono "i" predstavili tudi v Applu. Kot vedno, se njihov pogled precej razlikuje od konkurence in (kot vedno) bodo uvajalne težave nekatere odvrnile od njega. Drugi se trdno oprimite svojih sedežev in spoznajte prijaznejši obraz iOblaka.
Danes v digitalnem svetu velja pravilo, da tega, česar ne najdemo v spletu, ni. Spletni brskalniki so postali dan našega vsakdana, brez njih si marsikateri uporabnik sploh ne predstavlja uporabe računalnika, tablice ali mobilnega telefona. V našo orodjarno smo tokrat postavili Googlov brskalnik Chrome in, čeprav naj bi bil med najboljšimi izdelki, našli več deset možnih izboljšav.
"OS X Lion je svetlobna leta pred okensko alternativo, " je dejal pokojni Steve Jobs. Mnogo je tistih, ki bi se z njim v hipu strinjali, drugi pa priznavamo, da ga ženejo naprej drobne izboljšave, ki se jih lahko nauči slehernik. Skupaj odkrivamo, kako nam slednje omogočijo pametnejše in hitrejše delo.
Bržkone prav vsi poznamo tv serijo Uničevalci mitov, kjer se kvazistrokovnjaki, podprti s sodobno tehnologijo in videokamerami, lotevajo najrazličnejših preizkusov. Z njimi skušajo potrditi ali ovreči ideje, ki so sicer zakoreninjene v splošnem prepričanju ljudi. Zato smo se v tokratni rubriki posvetili mitom, kako narediti okenski operacijski sistem hitrejši in stabilnejši.
Začelo se je s klici. Včasih se je kosilo v službenem času preprosto zavleklo in izgovora si do vrnitve v pisarno ni bilo težko izmisliti. Potem so prišli prenosni telefoni in pokvarili vse. Ko smo mislili, da jih ne moremo bolj mrziti, so postali pametni. In izgovor, "nisem pri računalniku", je šel na smetišče zgodovine.
Nobeno razmerje ni idealno, zato prej ali slej pride do trenj. Kot v resničnem življenju prav reševanje teh pokaže, ali sta si z Macom res usojena.
Pri Mozilli so spremenili označevanje različic svojih programskih paketov, zato je praktično vsak skupek večjih popravkov, novih funkcij in dodatnih orodij deležen nove "glavne" različice. Firefoxova sedmica prinaša več novosti, ki jih konkurenčni brskalniki (vsaj zaenkrat) ne premorejo.
Telefoni podjetja Apple so predmet poželenja mnogih navdušencev za tehnologijo. Njihovi lastniki kar ne morejo prehvaliti njihove razširljivosti, saj skoraj ni opravila, za katero ne bi mogli najti pomožne aplikacije v gromozanski trgovini App Store. Konkurenca v obliki Androida morda res caplja zadaj, a dela pri tem večje korake. Hud tempo narekuje predvsem prilagodljivost Googlovega operacijskega sistema, z lebdečimi pripomočki (ang. widgets) na čelu.
Če želimo ali ne, postajajo splet in medmrežne storitve zaradi pritiskov takih ali drugačnih lobijev vse bolj regulirane. Posledica tega je, da nas, denimo, v youtubu namesto priljubljene popevke, ki smo jo še včeraj lahko poslušali, pričaka obvestilo, da skladba zaradi zaščite avtorskih pravic ni več dosegljiva v naši državi. Rešitev? Goljufamo in se predstavimo kot Američan.
Računalniki so v bistvu le neumne škatle. Pamet jim dajo šele programi. Vse, kar z njimi počnemo, je nekoč spisal mimoidoči programer. In kdo, če ne programerji, lahko njihovo delovanje še izboljša? Če imamo Maca, poskusimo sami.
Izum spletnih brskalnikov je podjetje Google v nekaj letih izstrelil v sam vrh. Ta internetni gigant danes ve praktično vse o vsakomur, zato uporabniki že začenjajo tožiti o vdiranju v njihovo zasebnost. Pritožbe so vsaj delno neupravičene, saj Google v svojih storitvah omogoča tudi zvrhano mero zasebnosti, le "vklopiti" jo moramo znati.
Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da sta se v vašem računalniku "znašla" dva dokumenta z na videz povsem enako vsebino, vi pa ste morali na hitro ugotoviti, ali se razlikujeta in kako, po možnosti vse razlike tudi primerno obdelati in dokumenta uskladiti (združiti). Če sta dokumenta (ali več njih) kratka in pregledna, z "ročno" primerjavo in končno uskladitvijo vsebin verjetno ni težav. Kaj pa, če obsegata sto, tisoč ali še več strani suhoparnega besedila, v katerem morate prav vi poiskati razlike?
Hitrost, s katero se v spletu pojavljajo "varnostne kopije" filmov in nadaljevank, je impresivna. Predvsem pa je občudovanja vredna raznolikost jezikovnih območij, s katerih prihajajo ti izdelki. Znanje enega tujega jezika nam tako zagotavlja nemoten ogled le delčka vseh vsebin, ki so na voljo. Na srečo Slovenci nimamo odpora do podnapisov, ki so bili stalnica že na televizijskih sprejemnikih. Kako za spletne vsebine najti prave podnapise, pa je včasih umetnost. Tu vskočijo programi, ki to početje olajšajo.
Programi na pametnih telefonih ponujajo tudi odlično možnost za načrtovanje in spremljanje rekreativnih dejavnosti. Ogledali smo si najboljše za Appleov iPhone in telefone z Androidom.
Dostop do domačega omrežja od zunaj je preprostejši, kot si morda mislimo. Tehnologija navideznih zasebnih omrežij ali VPN (ang. Virtual private networks) omogoča varno povezavo z domačim omrežjem prek javnega omrežja, kot je internet. Čeprav je razširjeno prepričanje, da je za vzpostavitev delujoče VPN povezave treba imeti strežnik in je postopek zapleten, že Windows 7 in nekaj ročnega dela zadostuje.
V prejšnji številki smo v članku Lepa njihova popisali možnosti, kako priti do interneta, če dopustujemo na Hrvaškem. No, ko se odločimo za ta korak, se je treba sprijazniti s tem, da zaloga razpoložljivih bitov ni neomejena. So pa na voljo načini, kako s kilo/mega biti varčevati.
Julij je poseben mesec. Uradno se začnejo počitnice, poletje je na vrhuncu in tudi na delovnem mestu stvari navadno potekajo počasneje. Le kdo nima rad naštetih priboljškov, s katerimi nas mali srpan vsako leto ustrežljivo razvaja? Bržkone so podobno razmišljali v Applu in letos v tem ležernem času izdali s soncem in dobro voljo obsijani operacijski sistem OS X Lion.
Delo z računalnikom (in drugimi digitalnimi napravami) je pravzaprav proizvodnja velikanske količine večjih in manjših datotek, ki jih vsak dan pripravimo za poslovno ali domačo rabo. Med vso to množico datotek bomo vsekakor našli tudi veliko takih, za katere bi želeli, da jih vidi ali uporabi še kdo drug. Želimo jih torej deliti, pa najsi bo s prijatelji, sorodniki, znanci ali sodelavci.
Nekega dne se sosedu po štirih letih poslušnosti Mac ni več hotel povezati v omrežje. Ko je k njemu prišel strokovnjak za računalnike, ga je najprej vprašal, kako je računalnik usposobil na začetku. Sosed je rekel, da je napravo z logotipom jabolka zgolj prinesel domov, priklopil in jo začel uporabljati. Za nastavitve je prvič slišal. "Strokovnjak" ga je le nejeverno gledal, rekel ni nič.
Poletje ni zgolj čas piknikov ter obračanja mesa in zelenjave na žaru. V letnem času, ki že tradicionalno postreže z najvišjimi vrednostmi temperature živega srebra, se tudi računalnikarji radi odpravijo izza štirih sten. Pri tem se seveda le težko ločijo od računalniških oblakov in pomnilniških ključkov, a v "divjini" še vedno velja, da so tudi različni optični nosilci podatkov še kako uporabni. Pripravili smo več nasvetov, kako poskrbeti za kakovostno zapečene ploščke.
Operacijski sistem Windows Vista je s seboj prinesel iskalno vrstico v menuju "start", ki je uporabnikom olajšala iskanje in zagon nameščenih programov. Očitno so v Redmondu z uvedbo zadovoljni, saj se je iskalna vrstica obdržala tudi v Windows 7. Potrebo po tej funkcionalnosti Oken so že leta prej nakazovali programčki, ki so delo opravljali vsak po svojih močeh. Naslednjih osem je tako dobilo uradno okensko konkurenco, vendar se še vedno najdejo taki, ki delo opravljajo bolje.
Arhiv
Po avtorjih
