Predstavniki Novella so sporočili, da bodo rezultati projekta Mono, pod katerim nastaja odprtokodna različica Microsoftovega ogrodja .NET za operacijske sisteme Linux in Unix, na voljo nekoliko kasneje kot načrtovano. Novell je postal nosilec projekta z nakupom družbe Ximian, ki je bila prvotni pokrovitelj projekta pod vodstvom guruja Miguela de Icaze.
Eden od glavnih Intelovih ciljev za leto 2004 je procesor Pentium 4 s taktom, ki bo dosegel ali presegel mejo 4 GHz. To naj bi dosegli z novo generacijo procesorjev z delovnim imenom Prescott, ki bo izdelana v 90-nanometerski arhitekturi. Po zadnjih informacijah naj bi prve primerke novih procesorjev spravili v prodajo že pred koncem leta 2004, vendar analitiki menijo, da bodo prave količine na voljo šele v začetku leta 2004.
Raziskovalci na Univerzi Princeton v ZDA in družbe Hewlett-Packard so predstavili material na podlagi plastike in tankega sloja silicija, ki bi lahko postal poceni način za zapis digitaliziranih podatkov. Taka pomnilniška tehnologija omogoča enkratni zapis kapacitete več GB. Plastična snov je polimer imenovan PEDOT (polietilendioksitiofen), ki je električno prevoden. Če skozi material steče dovolj velik tok, pa postane izolator - logične >>ničle<< in >>enice<<.
Oracle bo z novo različico svoje zbirke podatkov 10g ponudil tudi izdajo za manjša do srednje velika podjetja, s katero namerava neposredno tekmovati z Microsoftom, ki je sicer vodilni na tem trgu. Pri Oraclu zatrjujejo, da je različica ena pomembnejših v njihovi zgodovini, saj bo omogočala delovanje v razpršenem računalniškem omrežju. Posledično bodo podjetjem prihranili precej denarja, saj bodo ta lahko imela zmogljivo zbirko podatkov, ki bo delovala v omrežju večjega števila cenejših računalnikov.
Večina direktorjev IT oddelkov je že objavila investicijske načrte za leto 2004, v katerem naj bi se vlaganja v opremo IT povečala od 1 do 3 odstotke. IT proračuni so se v zadnjih letih drastično zmanjšali - tudi do 15 odstotkov, kar že negativno vpliva na delovanje sistemov IT. Ponekod imajo direktorji IT premalo sredstev celo za vzdrževanje in posodabljanje najosnovnejše opreme kot so strežniki, pomnilniški sistemi in podatkovne zbirke. Ko v takih primerih pride do težav, ki jih mora reševati oprema IT, se požari le gasijo, namesto da bi imela podjetja jasno in dolgoročno vizijo IT vlaganj.
V svetu obstaja kar nekaj novih tehnologij ploskih in tridimenzionalnih zaslonov, hitro rast prodaje pa napovedujejo predvsem za novo tehnologijo ploskih zaslonov OLED. Prodaja naj bi tako s sedanjih 219 milijonov do leta 2009 narasla na 3 milijarde ameriških dolarjev. Pri zaslonih OLED uporabljajo kot polprevodniški material organske polimere in svetleče diode, zasloni pa so lahko zato tanki in lahki, zorni kot pa je širok. Zaenkrat so problemi pri trajnosti zaslona in pri reprodukciji modre barve. Lepo prihodnost napovedujejo tudi za gibke zaslone, ki se dajo zvijati kot papir, vendar je tu tehnoloških problemov kar nekaj.
Podjetje Sun bo v začetku leta 2004 predstavilo svoje prve strežnike, ki so zgrajeni na 64-bitnih procesorjih AMD Opteron. Z novimi sistemi naj bi zapolnili luknjo med današnjimi strežniki s procesorji UltraSPRAC in 32-bitnimi strežniki s procesorji Intel Xeon, ki tvorijo vstopno točko v ponudbi. AMD načrtuje, da bo na trgu ponudil dvoprocesorske in štiriprocesorske strežnike z AMDjevo tehnologijo, bržkone pa jih bodo uvrstili v družino izdelkov Fire. Novi sistemi bodo lahko uporabljali operacijski sistem Linux, toda Sun predvsem stavi na uspeh sistema Solaris, ki bo za novo platformo na voljo sredi leta 2004.
Nedavna raziskava družbe Cisco je pokazala, da se za centralne pomnilniške sisteme odloča danes le okoli 10% malih do srednje velikih podjetij, ker so gradniki za izdelavo sistemov SAN še vedno predragi v sorazmerju s ceno strežnikov. Za razliko od tega pa se je za sisteme SAN danes odločilo že okoli 70% velikih podjetij, ki lažje opravičijo visok znesek začetne naložbe v centralni pomnilniški sistem.
Nizozemski gigant elektronike je predstavil nove modele zaslonov za mobilne telefone, ki so znatno tanjši in namenjeni vgradnji v mobilne telefone z digitalnimi fotoaparati. Prototip telefona z novima modeloma zaslonov je školjkaste oblike, glavni notranji zaslon TFT pa meri 1,9 palca in ima ločljivost 176 × 220 pik, medtem ko zunanji, pomožni zaslon meri 1,3 palca z ločljivostjo 98 × 65 pik. Bistvena prednost teh novih zaslonov pa je v njihovi debelini, saj merijo le 0,3 palca. Philips naj bi tovrstne zaslone že pričel dobavljati svojim strankam, proizvajalcem mobilnih telefonov.
Podjetje Computer Associates se je odločilo, da bo uporabnikom za osebno rabo ponudilo brezplačno različico programa eTrust EZ Armor. Program vsebuje protivirusno zaščito, pa tudi osebni požarni zid, s čimer naj bi uporabniki pokrili poglavitne varnostne šibke točke v osebnih računalnikih. CA poleg brezplačnega programa nudi tudi brezplačno enoletno podporo za program.
Kitajski je očitno dovolj prevlade zahodnih tehnologij, zato so se odločili razviti lasten standard za video zapis visoke kakovosti, s katerim merijo na lasten trg, pa tudi na druge azijske države. Novi standard se imenuje Enhanced Versatile Disc (EVD), omogoča prikaz do dveh ur video posnetkov v visoki kakovosti HDTV, pri čemer pa ne potrebuje danes še razmeroma drage tehnologije modrih laserjev.
Iz Microsofta so potrdili, da bo nadgradnja Internet Explorerja v okviru drugega paketa popravkov (SP2) Windows XP vsebovala tudi možnost izklopa neželenih oglasnih oken. To funkcijo že imajo vsi ostali brskalniki, vendar ima Internet Explorer več kot 90-odstotni tržni delež, zato bo ta poteza znatno spremenila spletno oglaševanje, katerega velik del temelji na prav teh neželenih oglasnih oknih.
Podjetje Kyocera Mita je predstavilo nov laserski tiskalnik za osebno rabo in manjše delovne skupine, ki se odlikuje z visoko hitrostjo in nizkimi stroški tiska. Namizni laserski tiskalnik Kyocera Mita FS-1020D nudi tiskanje s ceno 3,48 SIT na stran (z DDV), hitrost 20 strani na minuto in v že osnovi tudi dvostransko tiskanje. FS-1020D je zasnovan na tehnologiji ECOSYS, zato zaradi uporabe sestavnih delov z dolgo življenjsko dobo prinaša nizke stroške lastništva.
Po trditvah vodilnih naj bi družba AMD do konca leta 2005 povsem opustila proizvodnjo 32-bitnih procesorjev in se usmerila zgolj na nove 64-bitne modele. AMD sicer hkrati zatrjuje, da bo 32-bitne modele proizvajal dokler bodo kupci to želeli, vendar hkrati načrtuje drastično znižanje cen za nove modele Athlon 64 in Opteron. Že sredi leta 2004 naj bi s 64-bitnimi procesorji dosegli cenovno raven 32-bitnih procesorjev, s čimer naj bi močno spodbudili prodajo.
Slaba bera razstavljavcev, posledično pa tudi manj zanimivih izdelkov na Comdexu se je odrazila tudi na izboru >>Best of Comdex<<, ki ga je letos predstavila revija PC Magazine. Uredništvo je sicer zapisalo, da so bili z izbiro zadovoljni, vendar iz samega spiska nagrajencev tega ni opaziti.
Družba Mobitel bo prvega decembra 2003 začela tržiti storitev javnega dostopnega brezžičnega omrežja NeoWLAN, ki omogoča brezžičen dostop do interneta prek protokola IEEE 802.11b (Wi-Fi). Sistem je na voljo za naročnike Mobitel GSM in Mobiuporabnike, ki bodo do omrežja NeoWLAN lahko dostopali s prijavo prek mobilnega telefona, obračun storitve pa bo vezan na trajanje povezave.
Proizvajalec omrežne opreme Netgear je predstavil nove modele brezžičnih omrežnih kartic in dostopno točko, ki temeljijo na standardu 802.11g, a uporabljajo hkrati dva kanala in tako zmorejo hitrejši prenos podatkov. Netgear obljublja hitrosti do 108 Mb/s, vendar hitrost prenosa v praksi dosega le okrog 24 Mb/s, torej 100 odstotkov hitreje kot običajen prenos preko 802.11g.
Dobra prodaja osebnih računalnikov s strani domačih uporabnikov in malih podjetij v tretjem trimesečju je analitike družbe Gartner >>prisilila<< v spremembo napovedi prodaje za zadnje letošnje trimesečje. Nove kupce v tem obdobju naj bi našlo 47,2 milijona računalnikov po vsem svetu, v celotnem letu 2003 pa 164,3 milijona, kar bo skoraj 11 odstotkov več kot v letu 2002. Kljub temu ni kakšnega posebnega razloga za optimizem, dodajajo pri Gartnerju.
IBM je predstavil nova orodja, s pomočjo katerih bodo razvijalci v zbirki podatkov DB2 imeli možnost izdelati programske rešitve za okolje .NET in spletne storitve. Izdelek z razvojnim imenom Stinger bo vključen v prihodnje različice zbirke podatkov DB2. Pri IBMu so prepričani, da njihovemu uspehu botruje povezljivost med različnimi platformami. Zavedajo se, da veliko število njihovih uporabnikov deluje v okolju Oken, zato se jim zdi pomembno, da jih pri tem ustrezno tehnološko podprejo in jim ponudijo vsaj tako zmogljiva orodja, kakor jih ponuja konkurenca.
Dva največja svetovna distributerja operacijskega sistema Linux Red Hat in Suse Linux sta uporabnike seznanila z načrti, da bodo morali odslej za nekatere izdelke plačevati licenčnino. Distributerja opozarjata, da bosta le na ta način lahko zagotovila ustrezno podporo. Večina članov odprtokodne skupnosti GPL (GNU General Public License) je seveda ogorčena nad takim razpletom dogodkov. Nejasnosti pa povzročajo tudi Red Hatove pogodbe s kupci, v katerih je tako zapletena vsebina, da ni jasno ali je Linuxove programe mogoče kopirati (tako kot doslej) ali ne.
Vse več naprav VPN vsebuje za varni zunanji dostop do omrežij podjetij tehnologijo SSL (secure sockets layer encryption), ki je pri spletnih brskalnikih že zelo razširjena. Svoje naprave za navidezna zasebna omrežja (VPN) je s tem standardom predstavila tudi družba Cisco Systems. Lastnost varnega kodiranja podatkovnega sloja so vključili v njihove omrežne naprave serije 3000, ki predstavljajo vstopne točke v omrežja podjetij.
Podjetje Cisco Systems je objavilo rezultate poslovanja za prvo četrtletje poslovnega leta 2004, s katerimi so v podjetju zadovoljni. Čisti prihodki od prodaje v prvem četrtletju so znašali 5,1 milijarde dolarjev, kar predstavlja 5,3% povečanje v primerjavi s prvim četrtletjem poslovnega leta 2003, oziroma 8,5% povečanje v primerjavi s četrtim četrtletjem 2003. Čisti dobiček je znašal 1,1 milijarde dolarjev, kar je znatno bolje kot poslovanje v prvem četrtletju 2003, ko so zabeležili 618 milijonov dolarjev dobička.
Nedavna raziskava mednarodnega telekomunikacijskega združenja ITU je razkrila, da ima Slovenija enak dostop do visoke tehnologije kot Francija, Italija in Nova Zelandija. ITU je v okviru letnega poročila o razvoju globalnih telekomunikacij za leto 2003 objavil tudi razpredelnico z indeksi Digital Access Index, ki ponazarjajo stopnjo razvitosti informacijske družbe in trga v posameznih državah sveta.
Nekateri proizvajalci so jesenski sejem Comdex izkoristili za predstavitev nove generacije tabličnih računalnikov skladnih s standardom TabletPC. Prva novost prihaja iz japonskega podjetja Toshiba, nosi pa ime Portege M200. Gre za tablični računalnik s procesorjem Pentium M (1,5 GHz), ki ima vgrajen 12,1-palčni zaslon z nadvse visoko ločljivostjo za dimenzije zaslona (1400 x 1050 pik). Osnovni pomnilnik je velik 512 MB, tu pa so še 40 GB velik disk, izmenljiva optična enota in izbor brezžičnih vmesnikov. Računalnik lahko deluje kot navaden prenosnik ali pa tablični računalnik, pri čemer se zaslon povezne prek tipkovnice. Namenjen je predvsem profesionalcem, ki rabijo uporabo računalnika tudi stoje, kamor sodijo zdravniki, inženirji in drugi. Računalnik tehta 2 kg in stane 2.400 dolarjev.
Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto (ATRP) je bila tekom delovanja deležna mnogih kritik na račun počasnega delovanja, da odločbe izdaja počasi, pa še te niso zmerom upoštevane. Direktor agencije Nikolaj Simič je odgovoril na tovrstne komentarje z novo politiko dela, ki jo je ATRP že pričela izvajati in sedaj kaže prve rezultate, njen ključni del pa so izvajanja detajlnih analiz ter dogovarjanje z vsemi vpletenimi strankami pred izdajami odločb. Tako ne prihaja do sporov in mnogih pritožb na odločbe, ki bi lahko postopke zavlekle tudi za več let.
Dvodnevne konference Telekomunikacije, ki jo je letos že četrtič organiziral založnik revije Mobinet, so se tudi letos ponovno udeležili najpomembnejši predstavniki slovenskih telekomunikacijskih podjetij, od operaterjev mobilne in stacionarne telefonije, ponudnikov dostopa do interneta, do razvijalcev rešitev in tudi nekaterih predstavnikov tujih telekomunikacijskih velikanov, kot sta Nokia in Motorola.
Hewlett-Packard je na Comdexu na posebni tiskovni konferenci prestavil ponovni poskus osvojitve tržišča najzmogljivejših fotokopirnih strojev. Pred časom so tak poizkus že naredili, vendar ni uspel. Predstavniki podjetja pravijo, da se učijo na napakah in da bo drugi poizkus bolj uspešen.
Raziskave kažejo, da imajo računalniki s terminali pogosto prednost pred omrežji z osebnimi računalniki. Po raziskavi podjetja za tržne raziskave Quocirca, so sistemi s terminali cenovno ugodnejši, varnejši, zanesljivejši, pa tudi vzdrževati jih je lažje. Večina uporabnikov se strinja, da so z nakupom terminalskega strežniškega sistema prihranili od 10 do 20 odstotkov v primerjavi z omrežji z osebnimi računalniki. Sistemi s terminali naj bi po mnenju uporabnikov poleg tega ustrezali več kot pet let, kar je dvakrat dalj kot velja za osebne računalnike.
Apple je predstavil novega člana družine osebnih računalnikov iMac, ki se lahko pohvali kar z 20-palčnim zaslonom LCD. To je hkrati največji zaslon vgrajen v katerikoli računalnik tipa >>vse v enem<<. Pridružuje se sedanjim iMacom, ki ponujajo 15- in 17-palčne zaslone. 20-palčni zaslon ima ločljivost 1680 x 1050 pik in nudi sliko v razmerju 16:10. Osnova iMaca je podobna kot doslej, kar pomeni, da računalnik poganja procesor PowerPC G4 s taktom 1,25 GHz, vgrajen je 256 MB velik pomnilnik in 80 GB velik disk. Za grafiko skrbi grafični pospeševalnik nVidia GeForce FX 5200 s 64 MB DDR DRAM. Vgrajeni so vmesniki firewire in USB 2.0, na voljo pa sta tudi brezžični vmesnik Airport Extreme 802.11g in vmesnik bluetooth. Sistem seveda vključuje novi MacOS X 10.3 >>Panther<<, za nov model pa je v ZDA treba odšteti 2.200 dolarjev.
Prenosni računalniki in druge mobilne naprave danes predstavljajo trojanske konje, kar se tiče varnosti v lokalnih omrežjih, saj so z uporabo na terenu izključeni iz omrežij, kjer veljajo stroga varnostna pravila. Ko se zopet priključijo v matično omrežje pa lahko s sabo prinesejo viruse, trojanske konje in druge nevšečnosti in to skozi >>mala vrata<<, ki pogosto niso primerno nadzorovana.
