Telefon z oznako One V je tretji v HTCjevi seriji One, od vseh treh je najcenejši, najmanj zmogljiv in najmanj revolucionaren. Bolj kot širjenju ponudbe v zgornjem delu mobilnega trga je torej novinec namenjen polnjenju srednjega spektra. Kako dobro bo torej zadovoljil potrebe povprečnih uporabnikov?
Ixus 125 HS spada med tanjše aparate na trgu, poleg tega je obdan z aluminijastim ohišjem, ki je prijetno in kakovostno na otip.
Nikon P510 je novi rekorder v segmentu optično zmogljivih aparatov, njegov objektiv pa ponuja izjemno, kar 42-kratno razmerje med skrajnima goriščnicama širokokotnega objektiva. V Nikonu so se očitno odločili, da bodo tekmovali kar sami s seboj, saj 36-kratnega zuma predhodnega modela ni presegel še nihče.
V Pentaxu so si razred brezzrcalnih fotoaparatov začrtali zelo brezkompromisno in ga razdelili na dva dela. Prvega predstavlja serijo Q, ki se ponaša z izjemno majhnimi merami in maso ter ugodno ceno zanimivih objektivov, v povsem drug razred pa sodi K-01.
Tudi tokrat rubrika Najboljši izdelki temelji na preizkusov fotoaparatov - zanimivo je, da se zanimivi premiki dogajajo predvsem pri aparatih z izmenljivimi objektivi, a brez zrcal (t. i. "mirrorless" aparati). Pri drugih področjih fotografske tehnike pa je videti, da so zabrodila v eksistenčno, nekoliko pa tudi finančno krizo.
Menjava objektivov ima prednosti in slabosti, vendar nedvomno drži eno - nekaterih objektivov kompaktni zumirni aparati ne morejo ponuditi. Vsaj ne v enem samem ohišju. Naštejte en aparat, ki ponuja objektiv z odprtostjo zaslonke f1.9 in telefoto območjem hkrati. Morda se najde, a k temu dodajmo še izjemno široko ribje oko za ceno dražje računalniške miške in majhne mere ter maso. Pentax Q je trenutno edini, ki z menjavo drobnih objektivov ponuja vse to in ima za povrh vgrajeno še izskočno bliskavico, ki se pomakne daleč stran od objektiva. Kaj pa kompromisi?
Olympus se že dlje časa spogleduje s fotografsko zgodovino, saj njihovi sicer povsem digitalni aparati na videz prikličejo modele iz zlatih časov analogne dobe. Tokrat so, tako po videzu kot po zmogljivostih, presegli same sebe.
V časih, ko moramo biti ves čas na preži, da nam ne pograbijo hlačnega pasu in ga nenapovedano zategnejo za še eno luknjo, je vedno teže biti ljubitelj najnovejših tehnoloških igrač. Fotografija ni nikdar sodila med cenejše konjičke, sploh pa ne v digitalni dobi, ko si težko predstavljamo, da bi nam aparat služil desetletje ali celo več, kot je bilo povsem običajno nekdaj. Ali je res treba zajtrkovati suh kruh in pogreto vodo, da zadostimo želji po dopolnjevanju in nadgradnji fotografske opreme?
Nikon je med reporterskimi aparati DSLR v samem vrhu in edini, ki se mu zares lahko postavi po robu, je Canon. Drugi enostavno ne sodijo v težko kategorijo in Nikon je v zadnjih letih z aparatoma D3 in D3s na svojo stran pridobil kar nekaj profesionalnih uporabnikov, ki so do nedavna stavili na bele objektive. Obe podjetji sta fotoreporterjem pripravili novo orožje za letošnjo olimpijado v Londonu.
Nikonov P300 je bil odličen aparat, ki mu je za vrat dihalo kar nekaj konkurenčnih žepnih aparatov z zelo svetlimi objektivi, kot sta Canon Powershot S100 in Panasonic Lumix LX5. P310 je njegov naslednik v segmentu žepnih aparatov za sladokusce, ki na prvi pogled ne prinaša drastičnih sprememb in je le nekoliko izboljšana različica predhodnika. Vendar prvi pogled vara.
