Zadnja leta je Olympus v ospredju dirke za zmogljivost objektivov na digitalnih fotoaparatih. Prvi je predstavil modele z 18, 20 in 26-kratno optično povečavo, z modelom SP-800UZ pa se zgodba nadaljuje. Ta je najzmogljivejši član družine SP in se ponaša z razmerjem goriščnice od 28 do 840 mm (35 mm ekvivalent), kar je polnih 30x. Le malce manj od zgoraj preizkušenega Canona SX30.
V zadnjem času se izdelovalci bolj ali manj nesmiselno bojujejo za prestol najbolj "gumijastega" aparata, kot so nekoč rekli objektivom s spremenljivo goriščnico. V Canonu so do nedavna to tekmo nekoliko zapostavljali in so v prejšnji seriji SX pozornost raje usmerili v preostale prednosti aparatov, tokrat pa so napadli z vso močjo. Uporabnikom, ki se navdušujejo nad vsakdanjimi presežki, so predstavili "ultrazoom" aparat s kar 35-kratnim optičnim zumom. Rekorderji s 30-kratnim so preteklost.
V tokratnih nenehnih preizkusih imamo zopet nekaj zanimivih fotoaparatov, najbolj pa izstopata Canonov Powershot SX30 IS in Olympusov SP-800UZ. Gre za aparata, katerih glavna prodajna prednost je zelo velik razpon goriščnic - superzum aparata, torej. Olympus se hvali s trideset-, Canon pa kar s petintridesetkratnim zumom. Aparati z večjimi goriščnicami so sicer kar uspešna tržna niša, a ta nova generacija preveč očitno pretirava, nekako tako, kot so izdelovalci pretiravali z ločljivostjo tipal (v megapikslih).
Nikon pa se ni odločil za dvig standardov le v vstopnih modelih, temveč je tudi v naprednem amaterskem razredu, kamor bi lahko umestili novega D7000, še povzdignil raven kakovosti in naprednih možnosti.
Nikonovi vstopni modeli DSLR so nadvse priljubljeni, predvsem zaradi ugodne cene, pregovorne kakovosti ohišja te znamke, pa tudi zaradi enostavne rabe in vgrajenega vodiča, ki je v to vrsto Nikonovih aparatov vgrajen že nekaj generacij. Nikon D3100 ni nobena izjema, razlika je le ta, da tokrat cena ni tako nizka, kot bi pričakovali.
Nikonov novi Coolpix S5100 zelo lepo kaže na napredek, ki so ga v zadnjem letu ali dveh naredili žepni digitalni fotoaparati. Gre za majhen, lično oblikovan izdelek (kot se spodobni za aparat iz serije "style"), ki je na voljo v različnih barvah, ponuja pa presenetljivo veliko po zelo solidni ceni. Ohišje je tanko, a kakovostno, tipke so povsem klasično razporejene in ponujajo dovolj dober občutek.
Kadarkoli se je v zadnjih nekaj letih govorilo o zmogljivih kompaktnih digitalnih fotoaparatih, je beseda prej ali slej nanesla na Canonovo serijo G. Šlo je za aparate, ki so na splošno veljali za kompaktni, če ne že kar žepni nadomestek za modele DSLR. Modeli G so ponujali dobro kakovost slike, silno robustna ohišja, profesionalne funkcije in odličen dostop do njih. Končno pa se je še kak drug izdelovalec odločil, da želi kos te pogače; tako smo dobili v roke Nikonov odgovor, model P7000.
Kuj železo, dokler je vroče, so si rekli v Panasonicu in dali na trg naslednika modela LX3, enega najdražjih in najboljših kompaktnih fotoaparatov. Novemu fotoaparatu bi sicer lahko rekli kar LX3.1, a so kljub temu izbrali bolj tržno ustrezno ime, LX5. Novemu malčku napovedujemo enako usodo, kot jo je doživel LX3 - izredno slavo v zelo ozkem krogu fotografov, popolno anonimnost med širokimi množicami in dobro prodajo. Zakaj?
Fotoaparati so vroči, to vemo že dalj časa, in nič ne kaže, da se bo kaj kmalu spremenilo. Tako zelo vroči, da smo se odločili razmeroma hitro ponoviti preizkus najcenejših modelov, tistih, ki nas bodo olajšali še manj kot za 100 evrov. Na preizkusu smo jih zbrali 12, hkrati pa smo se pozabavali s primerjavo foto in video izdelkov, ki jih dobimo z njimi in z napravami, ki so res vedno pri roki - telefoni.
V tokratni številki si lahko preberete reportažo s fotografskega sejma Photokina. Gre za sejem, na katerega največja (in pravzaprav tudi vsa druga) podjetja v svetu fotografije privlečejo vse, kar imajo pokazati. Največjega zanimanja so seveda deležni ravno novo predstavljeni fotoaparati. Tu velja, da so najdražji in najzmogljivejši tudi najzanimivejši za širšo publiko in privlačijo največ obiskovalcev (pa čeprav ti obiskovalci omenjenih aparatov večinoma ne kupujejo).
