Nekoč slavno ameriško podjetje na področju fotografije, Kodak, je danes vsaj pri nas znano le še po kompaktnih žepnih aparatih, katerih največji plus je nizka cena. To velja tudi za novi model Easyshare M531. Gre za naslednika pred nedavnim preizkušenega modela M530, kjer smo morali z lupo pregledati tehnične podatke, da smo sploh našli kakšno razliko.
Canon je leta 1995 predstavil novost v svetu analogne profesionalne fotografije, ko je trgu ponudil aparat EOS 1N RS, ki je v hitrem načinu ponujal za analogne čase zelo hitro zajemanje fotografij s kar 10 slikami na sekundo. To jim je uspelo z zamenjavo pomičnega zrcala klasičnega sistema SLR, s sistemom, ki prepušča svetlobo do okularja, s pomočjo polprepustnega zrcala, ki se ne premika. Del svetlobe (65 %) je zrcalo prepustilo filmu, preostali del pa je odpadel na okular. Canon se k tej tehnologiji v digitalnem svetu še ni vrnil, so ga pa zato prehiteli v podjetju Sony. V našem primeru z modelom A33, ki je prvi digitalni aparat s polprepustnim zrcalom na trgu.
Olympus je pri nas močno navzoč predvsem v nižjem cenovnem segmentu žepnih aparatov. To niti ne preseneča, saj ponuja solidne aparate po dobri ceni, hkrati pa so ti aparati resnično majhni in lahki. Tudi z novim FE-4050 ni nič drugače. Serija 'FE' predstavlja aparate, ki naj bi bili lahki za uporabo. Povedano drugače, tu bomo zaman iskali kake ročne nastavitve ali napredne funkcije, pa tudi ohišja bodo bolj plastična kot pri kakovostnejših aparatih serije Mju. So pa zato cene res silno konkurenčne.
Če si ogledamo našo tabelo digitalnih fotoaparatov, vidimo v segmentu žepnih aparatov resno gnečo - v njej pa prevladujejo Olympusovi žepni modeli serij FE in Mju. Novi model FE-5050 k temu doda še en stolpec. A hitro vidimo, da je razlik glede na sestrski model FE-5030 (ki smo ga preizkusili letos marca) silno malo. Oziroma jih skorajda ni. Na hitro bi lahko rekli, da so že tako majhno ohišje še malo pomanjšali, pri tem pa je bilo očitno treba vgraditi malce manj zmogljivo bliskavico. Ta je prej segla po podatkih izdelovalca 5,4 metra (pri širokem kotu), zdaj pa seže do 4,8 metra.
Z modelom S90 je Canon po nekaj letih obudil serijo zmogljivih kompaktnih aparatov, ki omogočajo popoln ročni nadzor in kljub temu sedejo v žep. Tako je predstavil zmogljiv žepni aparat, zaprt v elegantno črno ohišje, ki ga odlikuje kakovostna optika in svetlobno zmogljivo tipalo z 10 megapikami ločljivosti. Tak je tudi njegov naslednik, ki je po novem opremljen tudi z zajemanjem videa v ločljivosti 720p, je tanjši za milimeter in pol ter na vseh področjih ravno toliko boljši.
O pikah na optičnih tipalih je bilo prelitega že veliko črnila - tudi našega. Odkar so digitalni fotoaparati postali priljubljen vsakdanji kos elektronike, smo novinarji težili in nergali čez način, kako podjetja prodajajo omenjene naprave. Govorimo seveda o številkah, ki nam v praktičnih pogledih o samem aparatu ne povedo praktično ničesar. No, ko smo pred leti preizkušali digitalne aparate, katerih tipala so nosila tri ali štiri milijone pik, so bile razlike še vidne (pa še takrat smo se za to morali potruditi). A po šestih ali sedmih milijonih pik jih nismo več zaznali.
Domnevamo, da so se ob dosedanjih člankih o stereoskopski, 3D, tehnologiji marsikomu zasvetile oči - "tudi jaz bi to". Vendar pa so stereoskopski televizorji še dragi in verjetno se bo le malokdo že v tem trenutku odločil za nakup. Na voljo pa je precej cenejša alternativa, stereoskopski projektorji.
Današnje video kamere danes v primerjavi z veliko večino fotoaparatov zmorejo naravnost vrhunske posnetke v visoki ločljivosti. Če si lastite starejši model z običajno ločljivostjo ali če vas prepričujejo, da so fotoaparati za video dovolj dobri, premislite še enkrat. In si preberite preizkus modelov, ki so na voljo pri nas.
Youtube je povzročil že kar nekaj (r)evolucij, zadnja se kaže na trgu video kamer. Na voljo je namreč vedno več modelov, ki so namenjeni bolj ali manj le nalaganju posnetkov na te priljubljene video dveri. Preizkusili smo, kako so pri tem uspešne in ali so uporabne tudi še za kaj drugega.
Tudi kamero je mogoče uporabljati brez vsakega znanja, moč pa jo je tudi razumeti; v tem primeru je seveda uporabnik gospodar naprave, ne pa, da naprava gospoduje nad njim. Od tega je v večini primerov odvisen rezultat nekega snemanja, pa najsi gre za estetsko ali tehnično pravilnost videa, ne nazadnje pa s tem prispevamo tudi k zanimivosti končnega izdelka.
