Canonova novinca A530 in A540 sta naslednika preteklo leto predstavljene družine A510/520. Po pričakovanju imata tipalo CCD z več svetlobnimi pikami (5 milijonov pik pri modelu A530 ter 6 pri A540). Drug ključni element, objektiv, je ostal enak in omogoča do 4 × povečavo v območju 35-140 mm.
Pred letom in pol je Canon nadgradil svojo uspešno serijo polprofesionalnih digitalnih SLRjev z modelom 20D, ki je bil tehnološko zelo dobro opremljen in praktično brez prave konkurence. Vendar pa so bila v tem času tudi konkurenčna podjetja na potezi in kmalu se je pokazalo, da je model 20D potreben prenove. Marsikateri uporabnik je pričakoval nekakšen izboljšan odgovor na Nikonov D200, dočakali pa smo le nekaj "manjših" izboljšav z modelom 3D. Kot kaže, bodo v podjetju pravega naslednika pokazali na bližnjem sejmu Photokina, ki bo letos jeseni v nemškem Kölnu.
Canon je bil pionir pri uvajanju žepnih digitalnih fotoaparatov, njegovi mali Ixusi pa so bili dolgo pojem majhnosti, priročnosti in kakovosti zajete slike. Trditev o kakovosti slike še drži, po majhnosti in priročnosti pa jih že nekaj časa prekašajo Pentaxovi, Casiovi in Minoltini modeli.
V velikanski Pentaxovi ponudbi žepnih digitalnih fotoaparatov spada Optio M10 med preprostejše fotoaparate s tipalom šest milijonov pik. Na pogled všečen in preprost fotoaparat, ki je na strani sprožilca malce odebeljen, saj se v tem delu skriva prostor za dve bateriji AA. S to odebelitvijo pa so poskrbeli, da je fotoaparat mogoče držati in upravljati zgolj z desnico, ne da bi ga bilo treba preprijemati. Z merami 9 x 6 x 2,5 centimetrov se lepo prilega žepu. Menujske tipke so lepo občutljive za pritisk, edino gumb za optično povečavo je nerodno plitek in gladek. Pohvaliti gre zelo domiseln uporabniški vmesnik, saj ponuja zelo veliko načinov zajemanja slik, ki so predstavljeni zelo nazorno s prisrčnimi ikonicami. Za popolne laike pa je gumb t. i. "green mode", ki fotoaparat popolnoma poenostavi in onemogoči razne nastavite in postavi fotoaparat v popolnoma avtomatski način. Zaslon LCD, velik kar šest centimetrov, je videti kar impresivno, a prikazana slika ni taka. Zmore le 115 tisoč pik (drugi fotoaparati jih imajo vsaj enkrat več), to pa se pri tako velikem zaslonu zelo pozna. Slika je zato moteče mrežasta.
Pentax Optio E10 nima najvitkejše postave v svojem razredu. Ohišje na prvi pogled ne deluje najbolj trdno, najbolj problematična so vratca prostora za baterije, ki so videti zelo krhka. Ko so enkrat baterija in kartica na svojem mestu, pa je občutek v roki bolj gotov in mislimo, da bi Optio E10 brez težav preživel tudi kak ne posebno hud padec.
Pentax je predstavil nov model Optio A10, ki se ponaša s kar osem milijonov točkovnim tipalom. Malce pretirano za žepni fotoaparat inlede na to, da je za kakovostno fotografijo zadosti že tipalo s tremi milijoni pik. Pa vendar,če želimo večjo sliko, nam pride zmogljivost Optio A10 še kako prav. M10 je malce pdoben osnovnejšemu modelu, le da je ta malenkost elegantnejši inanjši, saj ne uporablja navadnih baterij, temveč litijski akumulator, ki naj bi zdržal do 150 posnetkov. Fotoaparat je mogoče upravljati le z eno roko, menuske tipke so lepo razporejene in dosegljive ter občutljive z pritisk. Pentax je v fotoaparatu uporabil tudi novo tehnologijo stabilizatorja slike. Ta se po želji vklopi med zajemanjem slike, lahko pa ga že med samim iskanjem ročno vklopimo s pritiskom na poseben gumb, vendar le, če aparat držimo z obema rokama. Žal je gumb zelo tog in s tem, ko ga držimo, povzročamo dodatne nepotrebne tresljaje.
Na videz skoraj povsem enaka aparata Olympus FE-130 in FE-140 že na pogled izdajata, da sta namenjena manj zahtevnim uporabnikom digitalne fotografije. Na to opozarja predvsem gumb za izbiro programa oz. funkcij aparata, ki je razmeroma skromen.
HPjev Photosmart M517 je namenjen uporabnikom, ki slikajo predvsem v samodejnem načinu, po menujih pa se redko sprehodijo in ročno nastavljanje jih ne zanima. Gre za dokaj majhen in lahek aparat s tipalom s pet milijoni svetlobnih elementov. Objektiv ponuja trikratno optično povečavo. Zaslon LCD je velik dva palca. Slike shranjujemo na kartice SD, aparat pa ima tudi 32 MB vgrajenega pomnilnika.
Konica Minolta je z modelom Dimage Z1 predstavila dokaj majhen fotoaparat po ugodni ceni, ki je ponujal dober ročni nadzor nad slikanjem in desetkratno optično povečavo. Konkurenca (v prvi vrsti Olympus) pa je podobno zmogljiv objektiv vgradila v fotoaparat s štirimilijonskim tipalom in pričakovali smo lahko, da bo temu sledila tudi Konica Minolta.
Ricohova aparata Caplio R3 in R30 se na prvi pogled, razen po barvi ohišja, ne razlikujeta med seboj, pa tudi sicer gre za izdelka, ki sta po tehničnih značilnostih in kakovosti fotografij skoraj enaka. Imata kovinsko ohišje in sta dovolj majhna za vsak žep, kljub temu pa se lahko pohvalita z velikim razponom objektiva: R30 ima goriščnico, ki v 35 mm formatu ustreza 28-160 mm, razpon modela R3 pa je še večji, 28-200 mm. Pohvalno je tudi to, da aparata pri širokokotnem slikanju ponujata precej širši kot kakor konkurenti: medtem ko večina aparatov v spodnjem cenovnem razredu ponuja 35 mm goriščnico, je za Ricohe že nekaj časa značilno, da se razpon objektiva začne pri 28 mm.
