EasyShare P850 je navzven sicer podoben svojemu zmogljivemu sotrpinu P880, vendar gre za povsem drugačen aparat. Z objektivom se uvršča v razred aparatov z veliko optično povečavo: optična povečava objektiva je 12-kratna, z goriščno razdaljo od 36 do 432 mm. Aparati s tako goriščno razdaljo so danes večinoma opremljeni s stabilizatorjem slike: to velja tudi za P850, tako da je primeren tudi za nekoliko bolj tresoče se roke (in malo daljše osvetlitvene čase).
Casio s svojimi Exilimi določa nove zunanje mere aparatov. Njegovi izdelki namreč večinoma sodijo med žepne modele, po zunanjih merah pa so tudi v tej konkurenci pogosto med najmanjšimi. Exilim EX-Z110 sicer ne sodi k najmanjšim modelom na trgu, ker so se Casiovi inženirji raje odločili za ugodnejše razmerje med velikostjo, zmogljivostjo in ceno kakor za prestavljanje mejnikov.
Benq ponuja dokaj širok izbor digitalnih žepnih fotoaparatov, vendar ta izdelovalec na našem trgu še ni uveljavljen. E520 spada v razred elegantnih žepnih fotoaparatov. Debel je le 21 milimetrov in ga lahko vtaknemo v vsak žep. Ohišje je kovinsko in precej gladko, a aparat lahko upravljamo le z eno roko, le pri brskanju po menujih si moramo pomagati z obema. Velika pomanjkljivost ohišja so vratca za akumulator in kartico, ki se pri jemanju aparata iz žepa skoraj vedno odprejo. Akumulator je na srečo zavarovan še z zatičem. Tudi gumb za vklop je bolj tog in ga je treba držati kar nekaj sekund, tako da vklop ne uspe vedno v prvem poskusu. Verjetno so se v BenQ tega zavedali in dodali možnost vklopa tudi prek določene menujske tipke, ki je bolj občutljiva za pritisk.
Pentaxovi aparati Optio W so bili že od predstavitve te družine izdelkov posebneži. Nekoliko močnejši pljusk vode ali celo padec v vodo (Optio WPi deklarirano do globine 1,5 m za največ 30 minut) jim namreč ne pride do živega. Aparat se lahko pohvali že z dokaj kompaktnimi merami ohišja in objektivom, skritim v ohišje, tako da je tudi po vklopu debel le 22 mm. Skoraj celotno zadnjo stran zaseda dvopalčni zaslon z ločljivostjo 115.000 pik.
Sonyjev aparat DSC-F828 je bil dolgo časa merilo za to, kakšen je kakovosten digitalni aparat brez izmenljivih objektivov. V zadnjem letu se mu je že poznala nekoliko starejša zasnova, saj je bil na trgu nekaj let. Njegov naslednik, DSC-R1, je precej naprednejši, kot je bil Sony F828 v primerjavi s svojim predhodnikom. Pohvali se lahko s kar nekaj edinstvenimi lastnostmi med kompaktnimi digitalnimi aparati.
Nikon do zdaj ni imel predstavnika med kompaktnimi aparati z veliko optično povečavo. Model S4 je tako prvi model tega izdelovalca s tako velikim razponom objektiva. Za razliko od drugih izdelovalcev, katerih aparati so si v tem razredu tako po videzu kot po zmožnostih podobni kot jajce jajcu, je Nikon pri zasnovi aparata ubral nekoliko drugačno pot in se zgledoval po svojih aparatih Coolpix družine 900. Gre torej za fotoaparat iz dveh med seboj povezanih delov: v enem je objektiv, v drugem pa zaslon z večino elektronike in akumulatorjem. Del z objektivom lahko vrtimo okoli osi glede na preostanek aparata in tako položaj zaslona svobodno prilagodimo svojemu položaju pri slikanju.
V Nikonovi ponudbi digitalnih zrcalnorefleksnih fotoaparatov (SLRjev) smo skoraj tri leta in pol čakali na izboljšanje modela v srednjem razredu. V tem času je podjetje ponujalo le model D100, ki je sicer zmogljiv fotoaparat, a tehnološko zastarel. Vrzel so pred dvema letoma poskušali zapolniti z modelom D70, a ta je kljub boljšim ali enakim tehničnim zmogljivostim sodil bolj v spodnji razred. Ta je pred slabim letom dobil tudi izboljšan D70s, pravega naslednika D100 pa smo dočakali šele konec lanskega leta z modelom D200. Ker je D200 v primerjavi z D100 doživel silno veliko sprememb, ga skorajda lahko postavimo ob bok profesionalnemu modelu D2X. No, ta je z nekaterimi boljšimi in zmogljivejšimi rešitvami še vedno boljša izbira za profesionalce.
Sonyjevi aparati družine T so vseskozi spadali med najmanjše in najlažje digitalne fotoaparate na trgu in podobno velja tudi za DSC-T9. Aparat z elegantnim kovinskim ohišjem, ki ga vključimo tako, da premaknemo kovinsko ploščico, ki ščiti objektiv, spada med bolj posrečene oblikovalske dosežek na trgu fotoaparatov. Objektiv aparata je v ohišju, slika pa se nanj preslika prek prizme, tako da tudi pri zumiranju ne pogleda iz ohišja. T9 tako verjetno preživi tudi nekoliko trši padec po tleh, ki bi bil za kako drugače zasnovan aparat že usoden.
Praktica Luxmedia 5303 je po številski oznaki zelo blizu modelu 5203, vendar je med njima kar nekaj ključnih razlik, tako po funkcionalnosti kot kakovosti.
Nemško podjetje Pentacon (lastnik znamke Praktica) je bilo svoje dni znano po kakovostnih analognih fotoaparatih. Na prehodu iz analogne v digitalno fotografijo pa je izdelovalec očitno nekoliko zaspal. Pod imenom Praktica so tako na trgu fotoaparati za pretežno nezahtevno rabo, ki so le bled odsev nekdanjega blišča in tehnološke naprednosti izdelovalca.
