Konica Minolta je podjetje, ki se je na trg digitalnih SLRjev podalo med zadnjimi. Lani je na največjem fotografskem sejmu, Photokini, predstavilo paradnega konja Dynax 7D, namenjenega predvsem zahtevnejšim uporabnikom, leto pozneje pa smo dočakali še različico za manj zahtevne uporabnike - Dynax 5D.
Canon je šele pred kratkim posodobil svoje aparate iz družine Ixus, pa je kljub temu že predstavil izboljšano različico paradnega modela 700, Digital Ixus 750. Aparat, ki je tako navzven kot po zmožnostih skoraj povsem enak predhodniku, se ne more pohvaliti z veliko novostmi. Edina večja razlika v zasnovi je namreč večji LCD zaslon. Ta ima zdaj 2,5-palčno diagonalo, njegova ločljivost pa je 115.000 pik. Večji zaslon ne pomeni, da se je Canon odpovedal optičnemu iskalu - to je še vedno nameščeno nad zaslon. Ker je na zadnji strani manj prostora, so nastavitveni gumbi nekoliko drugače postavljeni: namesto stikala za izbiro načina slikanja je pri 750 vrtljiv gumb.
Sonyjevi aparati Cybershot P postajajo vse manjši, kljub temu pa osnovna oblika ostaja podobna. P200 spada med žepne digitalce, saj se lahko pohvali z majhnimi zunanjimi merami. Ohišje je kovinsko, aparat pa deluje dovolj čvrsto, da bi preživel tudi kak malo trši padec. Tipalo ima ločljivost sedem megapik, objektiv pa ponuja trikratno optično povečavo. V širokokotnem položaju je ekvivalent goriščne razdalje 38 mm, kar je nekoliko veliko (izdelki pa so zato nekoliko manj široki kot pri večini konkurentov). Zmogljivost objektiva lahko izboljšamo s predlečami: Sony ima na voljo tako širokokotno kot tele predlečo za ta model, na voljo pa je tudi posebna bliskavica, namenjena prav Cybershotom. Zaslon LCD ima diagonalo 2 palca, slika na njem pa je dobro vidna tudi ob močni svetlobi (npr. na soncu).
Olympusov aparat FE-120 je kljub podobni oznaki nekoliko drugačen od modelov FE-100/110. Malenkost je tanjši in bolj podolgovat. Po tehničnih značilnostih spada med zmogljivejše aparate spodnjega cenovnega razreda. Ponuja namreč tipalo s kar šestimi milijoni pik. Objektiv omogoča trikratno optično povečavo, v širokokotnem načinu pa je kot nekoliko ožji, kot bi si želeli: razpon objektiva bi v 35-mm formatu ustrezal goriščni razdalji med 38 in 114 mm. Zaslon LCD je velik 1,8 palca, njegova ločljivost pa je dokaj nizka, le 86.000 pik. Optičnega kukala, ki bi prišlo prav pri slikanju v temi ali mraku, aparat nima.
Olympusov novinec FE-100 je namenjen vsem, ki si želijo aparat s povprečnimi zmogljivostmi po ugodni ceni. Gre namreč za fotoaparat, ki stane manj kot 30 tisočakov, a vseeno ponuja dokaj dobre tehnične značilnosti. Tipalo ima štiri milijone pik, objektiv pa omogoča 2,8-kratno optično povečavo, ki bi v 35-milimetrskem formatu ustrezala goriščni razdalji med 35 in 106 mm.
Konica Minolta je svojo ponudbo barvnih laserskih tiskalnikov razširila z modelom, ki je primeren za poslovno rabo. Magicolor 5450 odlikujeta velika hitrost izpisa in velika zmogljivost podajalnika papirja, slabša pa je kakovost izpisa in nekoliko dražja cena tiska.
Kodakov model V550 se po merah, zmogljivostih in uporabnosti uvršča v razred žepnih digitalnih fotoaparatov. V osnovi je to fotoaparat s tipalom CCD s 5 megapikami in trikratnim teleobjektivom. Ohišje je trdno, kovinsko. Tako je odporno za kak blažji padec. Slike se zapisujejo na kartice SD/MMC, a kot se je pokazalo med preizkušanjem, hitrost zapisovanja nanje ni ravno odlika tega modela. V nuji, ko moramo biti hitri, nam bolje služi 32 MB vgrajenega pomnilnika. Na zadnji strani je velik in dobro viden (170 stopinj) 6,3 cm velik LCD zaslon.
Kodakov Easyshare LS755 ima kovinsko in zato nekoliko "drseče" ohišje. Za boljši prijem naj bi rabila še dodatno nameščena kovinska plošča, a k temu prispeva bore malo, tako da oprijem ni najboljša lastnost tega aparata. Nekoliko moteča so tudi vratca litijevega akumulatorja, ki se odprejo že ob malo močnejšem dotiku. Na hrbtni strani ohišja je bolj malo prostora za držanje, predvsem pa ga ni za palec, da bi lahko z njim upravljali. Večino prostora zasede zaslon. LS755 ima kar 63 mm barvni LCD, ki je odlične kakovosti, z zelo ostro sliko in dobrimi barvami, tudi pri močni svetlobi pa je slika še vedno dobro vidna. Tu sta še tipki za zumiranje, tipka za pregledovanje posnetkov in upravljalni del, ki ga sestavlja smerna tipka. Prek nje imamo dostop tudi do bliskavice, makra, kompenzacije osvetlitve in še ene funkcije, ki jo določimo sami. Tipka je čudne pravokotne oblike, ker pa je le malo izbočena, jo je zelo težko pritisniti. Menuji so prozorni, tako da takrat, ko jih uporabljamo, še vedno vidimo izrez. V samodejnem načinu ponujajo bore malo možnosti.
Kodak EasyShare C360 je, sodeč po oznaki, le močnejši brat modela C340, vendar se od njega v resnici precej razlikuje. Skupen imata pravzaprav le optični del, odstopata pa tako po obliki kot po zmogljivostih.
Vsak nov digitalni fotoaparat, ki se dandanes znajde na trgu, je povečini vsaj povprečen, če že ne dober izdelek. Toda Kodakovemu modelu EasyShare C340 bi za današnje razmere težko pripisali tako oceno, saj za svojo ceno ponudi premalo.
