Stabilizator slike je izveden precej drugače kot sicer. Namesto da bi imel posebno gibljivo lečo, deluje kar s premikanjem samega tipala CCD (pri analognih fotoaparatih bi bilo seveda nemogoče izvesti kaj podobnega). To je nameščeno na posebnem nastavku, ki je vpet v vodoravno in navpično vodilo. Naprava s pomočjo gibalnih senzorjev zaznava premike in jih ustrezno kompenzira s premikanjem tipala v nasprotno smer.
Minolta E323 je eden tistih digitalnih fotoaparatov, ki se ponašajo predvsem z enostavno rabo, ne pa tudi s kakimi velikim možnostmi vplivanja na videz fotografije. Ohišje aparata je solidno majhno in dokaj trdno ter nenavadne, a lične oblike, ki pa ne omogoča najboljšega prijema. Aparat ima tipalo, ki izkorišča 3,14 milijona pik. To pomeni ločljivost 2048 × 1536 pik in omogoča tudi nekoliko večje povečave na papir, kot alternativa pa je voljo tudi še ločljivost 1600 × 1200 pik, ki zadostuje za razvijanje slik 10 × 15 centimetrov, 640 × 480 pik ali VGA. Slednja je primerna za pošiljanje po elektronski pošti ali spletno rabo, ponuja pa tudi programsko ustvarjeno ločljivost 2880 × 2160, katere raba pa je skoraj nesmiselna, saj so na voljo boljše programske rešitve za osebne računalnike. Objektiv ponuja ekvivalent od 36 do 108 milimetrov ob svetlobni jakosti od 2,8 do 4,9, ostri pa lahko od pol metra naprej, v makro načinu pa le od 11 centimetrov naprej.
Tega, da ima že skoraj vsak izdelovalec digitalnih fotoaparatov v svojem programu tudi žepni model, smo dandanes že kar nekako vajeni. To drži tudi za izdelovalce, ki nekako ne sodijo ravno med smetano fotografske industrije, kot je npr. Kyocera (kljub temu da ima v lasti legendarni blagovni znamki Yashica in Contax). Še več, Kyocera je bila eno prvih podjetij, ki je že pred leti prodajalo fotoaparat, ki se je približeval "žepnosti" (model S3).
Fotoaparati, katerih objektivi imajo veliko optično povečavo, so v zadnjem času čedalje bolj priljubljeni. Konica Minolta si je med njimi s svojima modeloma Dimage Z1 in Z2 izborila kar precejšen tržni delež, vendar pa oba modela po nekaterih tehničnih značilnostih zaostajata za nekaterimi konkurenti. Model Dimage Z3 to popravlja in je tako že na papirju precej zmogljivejši od obeh predhodnikov. Fotoaparat se namreč ponaša z objektivom s kar dvanajstkratno optično povečavo, vgrajen pa ima tudi optični stabilizator, tako da so rezultati slikanja ob velikih povečavah ostri brez uporabe stativa.
Doslej so bili Konica-Minoltini modeli Dimage X opremljeni z največ trimilijonskim tipalom. Ker pa je konkurenca že predstavila prve žepne aparate s pet in več milijoni pik, so temu sledili tudi pri Konici Minolti in predstavili Dimage X50, ki naj bi nadomestil zmogljivejše trimilijonske žepne modele tega izdelovalca (za manj zahtevne so obenem predstavili Dimage X31). Aparat se nekoliko razlikuje od cenejših modelov iz družine: objektiv je nameščen na sredino, ne v vogal ohišja. Fotoaparat je eden najhitrejših na trgu: od vklopa do prve slike mine le pol sekunde. Na zadnji strani aparata je velik (dvopalčni) zaslon LCD, ki se lahko pohvali tudi s svetlo sliko, tako da je dobro viden tudi ob neposredni svetlobi. Aparat se napaja iz litijevega akumulatorja.
Konica-Minoltini fotoaparati družine Dimage X spadajo med bolj posrečene izdelke med žepnimi aparati. Gre za zelo majhne in lahke aparate, katerih objektiv je v celoti skrit v ohišju. Na koncu objektiva je prizma, ki sliko podobno kot pri periskopu zasuka za 90 stopinj. Tako fotoaparati nimajo nobenih iz ohišja segajočih delov, kar cenijo vsi, ki so nekoliko bolj nerodni, saj je verjetnost, da bo aparat preživel tudi nekoliko trši padec po tleh, tako precej večja. Dimage X31 je eden cenejših aparatov iz te družine, na trgu pa naj bi nadomestil zelo priljubljena modela X20 in X21.
Minoltin žepni fotoaparat G600 je naslednik modela G400, ki smo ga že preizkusili (oz. bolj natančno - modela G500, ki pa ga pri nas nismo imeli) in že po imenu lahko presodimo, da je poglavitna razlika v tem, da gre za 6-milijonski (in ne 4) model. Zmore torej fotografije z ločljivostjo do 2816 × 2112 pik (video pa vendarle samo do 320 × 240 pik).
Prvi fotografski izdelek podjetja, ki je nastalo z združitvijo Konice in Minolte, je malček z oznako Dimage G400 (kljub temu je na voljo tudi nekoliko starejša Konicina različica Revio KD-420z, a ne pri nas).
Med vedno bolj priljubljenimi digitalnimi fotoaparati, ki po ugodni ceni ponujajo dobro zmogljivost in veliko optično povečavo, ima tudi Kodak svojega predstavnika - model DX6490. Ta ima vsaj za ta razred nekoliko manjše tipalo CCD (diagonala 1/2,5 palca), ki izkorišča štiri milijone svetlobnih elementov. Ločljivost slike je 2304 × 1728, na voljo pa so še ločljivost 2304 × 1536, 1600 × 1200 in 640 × 480 pik, manjka pa kakšna vmesna ločljivost, primerna za spletno rabo.
Easyshare DX4530 sodi med zmogljivejše Kodakove fotoaparate spodnjega cenovnega razreda. Gre namreč za izdelek s kar petmilijonskim tipalom, ki pa kljub temu ponuja le osnovnejše zmožnosti ročnega nastavljanja slike. Največja ločljivost posnetih fotografij je tako 2580 × 1932 pik. Slike se zapisujejo v 32-megabajtni notranji pomnilnik, ki ga lahko razširimo s karticami Secure Digital ali MMC. Napaja se iz dveh baterij AA, izdelovalec pa priporoča uporabo akumulatorjev NiMH.
