Teme - foto

  • Kodak Easyshare CX6230

    Kodak s svojimi fotoaparati, če izvzamemo nekaj izjem, namenjenih najzahtevnejšim uporabnikom, meri predvsem na manj zahtevne kupce, ki si pri fotografiranju ne želijo obilice ročnega nastavljanja, temveč imajo raje fotoaparat, ki za večino nastavitev poskrbi sam. Eden takih fotoaparatov tega podjetja je model Easyshare CX6230. Gre za fotoaparat z dvomilijonskim tipalom. Ločljivost fotografij je tako največ 1632 × 1232 pik, kar je nekoliko nestandardna ločljivost, s katero pa pridobimo nekaj malega manevrskega prostora, ko jo pri nadaljnji obdelavi z računalnikom zmanjšamo ali obrežemo na običajnejših 1600 × 1200 pik. Objektiv fotoaparata ponuja trikratno optično povečavo, ki ustreza razponu od 36 do 108 milimetrov v klasični 35-milimetrski fotografiji. Fotoaparat zmore izostriti sliko predmeta, ki je oddaljen najmanj pol metra, kar je nekoliko slabo, saj bi si marsikdo želel makro način, pri katerem bi se lahko predmetu bolj približal. Svetlobna jakost objektiva je za ta razred povprečna, 2,8 pri širokem kotu, ob uporabi največje povečave pa upade na 4,7. Fotografije shranjujemo na kartice SD/MMC, za prvo silo pa je v fotoaparat vgrajen 16-megabajtni pomnilnik.

    Objavljeno: 10.3.2005 11:51 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor April 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
  • Kodak EasyShare DX7630

    Tokratna novost, ki prihaja iz fotografske hiše Kodak, je hkrati eden boljših, če že ne najboljši digitalni fotoaparat v ponudbi tega podjetja. Opremljen je s kar 6-milijonskim tipalom, zaslon LCD na zadnji strani ohišja sodi med večje, poleg tega pa omogoča tudi povsem ročne nastavitve, ki jih lahko izkoristimo za izdelovanje bolj kreativnih posnetkov. A pojdimo po vrsti.

    Objavljeno: 10.3.2005 11:50 | Avtor: Grega Šimenc | Monitor September 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
  • HP Photosmart R707

    Hewlett-Packard je najuspešnejši med "računalniškimi prišleki" v novo nastalem svetu digitalne fotografije, pa vendar je opazno, da "pravih" izdelovalcev fotoaparatov nekako ne dohaja. Še nedavno so bili fotoaparati te znamke (velikokrat sicer izdelani v sodelovanju s Pentaxom) nekoliko okorni in v primerjavi s konkurenco včasih podhranjeni, vendar se v zadnjem času to počasi spreminja. Eden izmed kazalcev v to smer je tudi to, da je podjetje končno razvilo svoj žepni fotoaparat (ali pa ga je zanj razvil kateri izmed izdelovalcev OEM), ki ponavadi pokaže, koliko je podjetje sposobno stisniti v kar najmanjše ohišje. Resda ima Photosmart 707 največji volumen med vsemi žepnimi fotoaparati, kar smo jih preizkusili, pa vendar.

    Objavljeno: 10.3.2005 11:50 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Julij 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
  • Fujifilm Finepix S20 Pro

    Fujifilm že dolgo razvija kompaktne modele digitalnih fotoaparatov za zahtevnejše uporabnike. Eden takih je tudi model Finepix S20 Pro, ki je poleg modela S7000 eden izmed naslednikov tudi v naši reviji zelo dobro ocenjenega modela S602. Razlik v sami zasnovi ohišja je glede na predhodnika bolj malo, a to nikakor ne pomeni nič slabega, saj je bil že predhodnik zelo dovršen. Največja razlika med njima je gotovo uporaba tipala Super CCD SR (S7000 uporablja Super CCD HR). V četrtem rodu tipal Super CCD so svetlobni elementi osemkotne oblike , kar omogoča, da se vrstice med seboj prekrivajo, zato je mogoče slike natančneje programsko interpolirati v višjo ločljivost. Vsaka točka tipala ima dva svetlobna elementa, večjega za zajemanje temnih delov slike in manjšega za zajemanje svetlejših delov slike, zato tipalo bolje zajema tudi manjše razlike v osvetljenosti, dinamični razpon je večji. Ker se vsaka pika končne slike sestavi iz informacij dveh svetlobnih elementov, je ločljivost tipala pravzaprav le 3,1 milijona pik, kljub temu da ima kar 6,2 svetlobnih elementov. No, slike sicer lahko, tako kakor pri predhodnikih, zapisujemo v dvakrat večji ločljivosti od strojne (2832 × 2128) s pomočjo že omenjene interpolacije.

    Objavljeno: 10.3.2005 11:50 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Junij 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
  • Fujifilm FinePix F810

    Fujifilm je z novimi aparati pošteno zapretil tekmecem v spodnjem in srednjem razredu. Zahtevnejšim amaterskim fotografom, ki ne potrebujejo velike optične povečave, je pa zato zanje pomembna čim višja ločljivost, je namenjen model FinePix F810. Gre za kovinski aparat, ki se po obliki spogleduje z žepnimi modeli, čeprav je od njih nekoliko večji. Opremljen je s 6,3-milijonskim tipalom Super CCD četrte generacije, ki zaradi posebne postavitve elementov na čipu (v obliki satovnice) omogoča zajemanje fotografij z ločljivostjo 4048 × 3040 pik (12,3 milijona). Objektiv omogoča štirikratno optično povečavo, ki bi v 35-milimetrskem Leica formatu ustrezala goriščni razdalji med 32,5 in 130 mm.

    Objavljeno: 10.3.2005 11:50 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor December 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
  • Fujifilm FinePix E500 in E510

    Fotoaparata iz družine izdelkov Finepix A izdelovalca Fujifilm sta se na preizkusu letos poleti dokaj dobro odrezala, predvsem po zaslugi nizke cene pa posegata po visokih mestih na naši lestvici cenejših in manj zmogljivih aparatov. Tokrat smo preizkusili dva aparata izmed treh v nekoliko zmogljivejši družini Finepix E.

    Objavljeno: 10.3.2005 11:50 | Avtor: Grega Šimenc | Monitor December 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
  • Fujifilm Finepix A330 in A340

    Z modeloma A330 in A340 so v Fujifilmu obnovili svojo serijo manj zmogljivih fotoaparatov, namenjenih preprosti fotografiji. Preprosta je tudi zasnova fotoaparatov, saj je uporabnik pri možnostih vplivanja na fotografijo zelo omejen. Lahko bi tudi rekli, da aparata nimata nič "odvečnega", kar bi lahko neveščega uporabnika motilo. O tem priča tudi zasnova ohišja. Vključimo ju tako, da ploščico, ki ščiti objektiv, potisnemo vstran. Ploščica je dokaj trdno zasidrana in se v obeh skrajnih položajih zaskoči, kljub temu pa ni priporočljivo nositi aparata v žepu, saj se pri teh zasnovah lahko zgodi, da ploščico premaknemo in poškodujemo objektiv. Tipk je malo, na vrhu je zgolj sprožilec, tipke za upravljanje menujev in zumiranje pa so nameščene na hrbtni strani. Tam je tudi majhen zaslon LCD, ki je za optimalno delo (da bi videli, kdaj je slika zares ostra) že kar premajhen, pa tudi ločljivost 60.000 pik je slabša kot pri večini konkurentov tega razreda; je pa slika stabilna in dokaj vidna tudi v neposredni svetlobi. Brez uporabe menujev (s pomočjo smernih tipk levo/desno ob tipki za zumiranje) lahko vključimo vgrajeno bliskavico (ki ima doseg do 5 metrov) ter makro. Tudi menuji ponujajo le malo nastavitev. Če namesto popolnoma samodejnega načina delovanja izberemo način "m", ki dovoljuje tudi še nekaj nastavljanja, dobimo namreč le še možnost nastavljanja kompenzacije osvetlitve ter izbire temperature bele, ki jo lahko izberemo izmed sedmih prednastavitev, medtem ko zajema z bele predloge ne pozna. Zanimivo, da aparat ne ponuja prav nobenega spreminjanja občutljivosti delovanja tipala, ta ves čas deluje z ISO 100. Pri padcu svetlobne jakosti v tele položaju na 4,8 (pri širokem je svetlobna občutljivost 2,8) to pomeni že kar daljše čase. Razpon časa, ki ga izračuna avtomatika, je sicer med 1/2000 in 2 sekundama. Imata pa oba modela tudi štiri scenske nastavitve, ki prilagodijo delovanje elektronike določenim razmeram; med njimi najdemo portretno, panoramsko, športno in nočno fotografijo. Optični zum je trikraten, ustreza pa ekvivalentu leica med 38 in 114 milimetri. In povejmo še, kaj je pravzaprav razlika med obema modeloma: A330 ponuja največjo ločljivost 2016 × 1512 (3,2 milijona pik), A340 pa 2272 × 1704 pik (4 milijonov pik).

    Objavljeno: 10.3.2005 11:50 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Julij 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
  • Canon Powershot S70

    Powershot S70 spada med ugodno majhne in trdno izdelane kompaktne digitalne fotoaparate, ki sicer ne sodijo k žepnim modelom, a ponujajo več zmogljivosti od teh najmanjših. Tipalo v aparatu je namreč enako kot pri modelu Powershot G6 in ima diagonalo 2,8 cm ter ločljivost 7,1 milijona pik. To seveda pomeni, da je največja ločljivost kar 3072 × 2304, to pa je primerno za razvijanje velikih fotografiji in določanje izrezov majhnih delov. Kot alternativa so na voljo tudi ločljivosti 2592 × 1944, 2048 × 1536, 1600 × 1200, 1024 × 768 in 640 × 480 pik. Ohišje je pri modelu S70 črne barve in je nekoliko manjše in lažje, kot je bilo pri predhodnikih. Nekoliko je tudi spremenjen upravljalni del na hrbtni strani, predvsem tipka za upravljanje menujev, saj je tipka za potrjevanje zdaj ločena od tipke za smer. Aparat vključimo tako, da odpremo zaščitni pokrov na prednji strani, ki je po novem nekoliko mehkejši. To sicer pomeni, da ga je laže pomakniti, a tudi to, da se laže premakne, kadar tega nočemo (ko aparat npr. nosimo v žepu). Objektiv ima trikratno optično razdaljo, zanimiv pa je predvsem zaradi širokega kota, katerega goriščna razdalja je enaka 28 milimetrom v formatu Leica - v tele položaju se ta razdalja poveča na 100 milimetrov. Predvsem v tele položaju pa je objektiv tudi nekoliko počasnejši, saj je svetlobna jakost le 4,9, to pa je dokaj skromno (vsaj v svetu kompaktnih digitalnih fotoaparatov). Objekte lahko izostrimo na razdalji od pol metra naprej, v makro načinu od 4 cm. Natančnost in hitrost ostrenja sta sicer solidni, a ne vedno popolni - pri slikanju motivov brez jasnih prehodov nam je samodejno ostrenje nekajkrat odpovedalo in objektiv "zaklenilo" narobe. Menuji so razdeljeni na več sekcij, kot je pri Canonih v navadi; to zmanjša preglednost in zahteva več učenja. Ročni nadzor je zmogljiv, mogoče je določiti praktično vse nastavitve, kar jih aparat pozna. Čas odpiranja zaslonke je lahko med 1/2000 sekunde in 15 sekundami, občutljivost delovanja ISO lahko izberemo izmed vrednosti 50, 100, 200 ali 400, ostrimo lahko tudi ročno (objektiv pri tem pozna 55 korakov) in tako naprej. Tudi kakovost posnetkov je zelo dobra. Predvsem podrobnosti so zajete odlično, nepravilnosti na posnetkih pa je malo. Je pa nekoliko bolj občutljiv za šum, prilagajanje temperature bele pa ni optimalno v vseh razmerah. To je sicer mogoče izbrati tudi s katero od šestih prednastavitev, jo zajeti z bele predloge ali s katerega od dveh pomnilniških mest.

    Objavljeno: 10.3.2005 11:50 | Avtor: Arnold Marko | Monitor November 2004 | Teme: foto, nenehni testi
  • Canon Powershot S1 IS

    Fotoaparati s trimilijonskim tipalom in desetkratno optično povečavo so v zadnjem času zelo priljubljeni. Po Olympusu, ki ima tak model že nekaj časa v repertoarju, in Minolti, ki je z modelom Dimage Z1 tovrstne aparate tudi cenovno približala povprečnemu uporabniku, je podoben model predstavil tudi Canon. Powershot S1 IS se po tehničnih značilnostih od konkurentov skorajda ne razlikuje: vgrajeno tipalo omogoča slikanje s 3,14 megapikami (kar omogoča izdelavo slik velikosti največ 2048 × 1536 pik), objektiv pa zmore 10-kratno optično povezavo, ki bi pri klasični 35-milimetrski fotografiji ustrezala razponu med 38 in 380 mm.

    Objavljeno: 10.3.2005 11:50 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor Maj 2004 | Teme: foto, nenehni testi
  • Canon Powershot Pro1IS

    Čeprav je Canon že leta 2001 ponujal zelo zanimiv fotoaparat Powershot Pro 90 (in Pro 70), ki je že tedaj omogočal desetkratno optično povečavo in je imel hiter objektiv, stabilizator in tako naprej, pa se prav Canon že dobri dve leti ne pojavlja več v razredu polprofesionalnih kompaktnih digitalnih fotoaparatov. V tem času so predvsem razvijali modele nižjega in višjega cenovnega razreda, ponudili tudi cenovno dokaj ugodno rešitev z izmenljivimi objektivi. Zdaj so očitno spoznali, da je precejšnje tudi zanimanje kupcev za zmogljivejše kompaktne aparate s prilagodljivimi in tudi hitrimi objektivi, široko paleto nastavitev, ki pa so manjši od modelov z izmenljivimi objektivi.

    Objavljeno: 10.3.2005 11:50 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Maj 2004 | Teme: foto, nenehni testi
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji